Jedro

Da bi bil predlog formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občine Piran in Občine Ankaran, št. 0611-73/2020-DL-6 z dne 30. 7. 2020. S to odločbo je navedeni organ tožniku naložil, da v 15 dneh od prejema odločbe vzpostavi prvotno stanje na kanalizaciji, ki poteka po nepremičnini v njegovi lasti, tako da bo ponovno vzpostavljen nemoten odvod odpadnih voda vsem uporabnikom, ki so nanjo priključeni, in ga po poteku izpolnitvenega roka pisno obvesti o izpolnjeni obveznosti.

2.Iz obrazložitve sodbe izhaja ugotovitev, da pravno relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Tožnik je lastnik nepremičnine, po kateri je speljana interna kanalizacija iz sosednjih objektov v javno kanalizacijo, to cev je zazidal in s tem prekinil odvod odpadnih voda. Ugovor tožnika, da izpodbijana odločba temelji izključno na poročilu občinskega redarja A. A. z dne 3. 6. 2020 in da je bil na podlagi teh ugotovitev naslednjega dne sestavljen inšpektorjev zapisnik o ogledu, ki pa ni bil opravljen, je zavrnilo s pojasnilom, da za svojo trditev, da do inšpekcijskega ogleda ni prišlo, ni ponudil nobenega dokaza (razen gradbenega dnevnika, ki tega dejstva ne potrjuje), medtem ko je toženka predložila sicer pomanjkljiv (nepodpisan) zapisnik o opravljenem inšpekcijskem ogledu, iz katerega izhajajo ugotovitve o tožnikovem posegu v interno kanalizacijo in o načinu posega, ki tudi sicer med strankama ni sporen. Upravno sodišče je še ugotovilo, da je organ prve stopnje tožnika pred sprejemom odločitve seznanil in mu dal možnost, da se o vseh ugotovitvah izjavi, kar je tudi storil in pritrdil ugotovitvam, da je v juniju 2020 zaprl kanalizacijsko cev, ker ni uspel doseči dogovora s sosedom o popravilu in vzdrževanju interne kanalizacije.

3.Upravno sodišče je pojasnilo, da je skladno s 34. členom Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode1 (v nadaljevanju Odlok) interna kanalizacija objekt, ki pripada uporabnikom stanovanjskih objektov na ..., in zato ni objekt javne kanalizacije, pač pa je last lastnikov stavb, ki jim pripada in ti z njim tudi upravljajo (ob upoštevanju pravil civilnega prava, ko tak objekt poteka po tujem zemljišču). Ker je interna kanalizacija del celotnega kanalizacijskega omrežja (5. člen Odloka), morajo uporabniki upoštevati pravila, ki veljajo pri uporabi in vzdrževanju te kanalizacije in so določena z Odlokom - med drugim ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku. Če sosedje interne kanalizacije niso vzdrževali, bi tožnik moral uporabiti pravna sredstva v civilnih postopkih, ne pa vanjo poseči na obravnavani način. Upravno sodišče je še ugotovilo, da je bil medobčinski inšpektorat na podlagi drugega odstavka 38. člena Odloka in določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru pristojen za izrek izpodbijanega ukrepa. Presodilo je tudi, da je izrečeni ukrep sorazmeren, utemeljeno pa je tudi opozorilo o možnosti izreka ukrepa začasne prekinitve dobave vode.

4.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije.

5.Predlog ni popoln.

6.Po četrtem odstavku 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

7.Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP).2

8.Predlagatelj zahtevam glede obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije ni zadostil.

9.Predlagatelj ne postavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj niti ne navaja okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njegov interes v konkretni zadevi. Predlog daje vtis (nedovoljenega) dodatnega rednega pravnega sredstva zoper odločbo Upravnega sodišča, ne pa predloga za dopustitev izrednega pravnega sredstva. Poleg tega ni videti vsebinske povezave med v predlogu navedenimi očitki in nosilnimi stališči izpodbijane sodbe. Upravno sodišče je namreč procesno dejansko stanje ugotovilo drugače, kot to navaja predlagatelj - tako med drugim svoje odločitve ni oprlo na ugotovitve iz ogleda, ki ga je opravil občinski redar (3. 6. 2024), temveč je presodilo, da je toženka uspela izkazati, da je ogled opravil naslednjega dne tudi občinski inšpektor in da dejstva, ki so bila ugotovljena na tem ogledu, v obravnavani zadevi niso sporna, predlagatelj pa je imel glede njih zagotovljeno možnost izjave.

10.Ker predlog ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

11.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člen ZPP).

-------------------------------

1Uradne objave Primorske novice, št. 11/2020 in Uradni list RS, št. 1/2018.

2Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 60/2023 z dne 15. 11. 2023, X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022, III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.