17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 802/2001 z dne 9. 7. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 131/2001 z dne 18. 5. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran (v nadaljevanju SSS občine Piran) je v letu 1989 zoper pritožnika kot toženo stranko vložila tožbo na izpraznitev stanovanja. Med postopkom je pravni zastopnik SSS občine Piran spremenil naziv tožeče stranke v Komunalno stanovanjsko podjetje Okolje Piran (v nadaljevanju KSP Okolje Piran), čeprav je bila po samem zakonu pravna naslednica SSS občine Piran Občina Piran. Sodišče je izdalo sodbo, v uvodu katere je kot tožečo stranko navedlo KSP občine Piran in tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrnilo. V letu 1995 je tožbo na izpraznitev stanovanja zoper pritožnika vložila Občina Piran. Sodišče je tožbo, sklicujoč se na prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, zavrglo. Višje sodišče je sklep razveljavilo z obrazložitvijo, da ni identitete pravdnih strank v obeh postopkih in vrnilo zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku ugodilo, Višje sodišče pa je takšno sodbo potrdilo.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Višjega sodišča v zvezi z sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev stanovanja ugodeno. Sodbama očita kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Odločitvi sodišč naj bi bili očitno napačni, v zvezi z pritožnikovim ugovorom pravnomočno razsojene stvari pa tudi neobrazloženi in kot taki arbitrarni. Meni, da naj bi bilo v obravnavani zadevi za presojo njegovega ugovora pravnomočno razsojene stvari odločilno, da je tožbo na izpraznitev stanovanja leta 1989 vložila SSS občine Piran. Čeprav se zavrnilna sodba, izdana v tem postopku, glasi na KSP Okolje Piran kot tožečo stranko, pritožnik meni, da naj bi šlo le za napako v imenu pravnega naslednika na strani tožeče stranke in se odločitev, tj. zavrnitev tožbenega zahtevka, dejansko nanaša na z zakonom določeno pravno naslednico Občino Piran, kar naj bi pomenilo, da je bilo o tožbenem zahtevku na izpraznitev stanovanja med istima pravdnima strankama že pravnomočno odločeno. Pritožnik sodiščema - domnevno kot posledico dejstva, da je tožeča stranka Občina Piran - očita tudi pristranskost pri odločanju.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi šlo v primeru, če bi bila odločitev tako nerazumna, da bi jo lahko označili za samovoljno oziroma arbitrarno. Ustavni pritožnik kršitev pravice do enakega varstva pravic utemeljuje z navedbo, da naj bi sodišči z izpodbijanima sodnima odločbama očitno napačno odločali, saj naj bi odločali o med strankama že pravnomočno razsojeni stvari, svoje odločitve pa naj ne bi ustrezno obrazložili. Ta očitek ne drži. Pritožbeno sodišče je namreč v zvezi z pritožnikovim ugovorom pravnomočno razsojene stvari pojasnilo, da identiteta pravdnih strank v obeh postopkih, na katera se pritožnik sklicuje, ne obstoji. To svojo odločitev je sodišče razumno obrazložilo, pri čemer sklicevanje na sklep, ki ga je izdalo isto sodišče, o istem vprašanju in v isti zadevi ne pomeni kršitve zahteve po (razumni) obrazloženosti sodne odločbe. Pritožnik zmotno meni, da bi se sodišče v drugem postopku moralo opredeljevati do vprašanja, ali je sodišče v prvem pravnomočno končanem postopku ravnalo pravilno, ko je po spremembi naziva tožeče stranke v KSP Okolje Piran slednjo štelo kot tožečo stranko in tožbeni zahtevek prav zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrnilo. Prav tako pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče v kasnejšem postopku poseči v subjektivne meje pravnomočnosti sodne odločbe, izdane v prvem postopku, in ugotoviti, da se sodna odločba dejansko nanaša na druge stranke, kot so navedene v njenem uvodu. Morebitne nepravilnosti v zvezi z vprašanjem pravnega nasledstva na strani tožeče stranke in aktivne legitimacije v prvem postopku bi pritožnik lahko uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper sodno odločbo, izdano v prvem postopku, ne more pa s takšnimi navedbami utemeljiti ustavne pritožbe, s katero pritožnik izpodbija sodni odločbi, izdani v drugem, kasnejšem postopku zaradi izpraznitve stanovanja.

Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave vsakomur zagotavlja, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.

5.Pritožnik sodiščema očita pristransko odločanje, vendar zatrjevane kršitve ni izkazal zgolj s pavšalno navedbo, da "napadeni sodbi s svojimi razlogi očitno kažeta na pristransko odločanje, morebiti ker je tožeča stranka Občina Piran". Zgolj dejstvo, da odločitev sodišč ni v njegovo korist, pa še ne zadostuje za sklep o kršitvi pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

6.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger