16. 10. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Okrožnega sodišča v Novem mestu na seji 16. oktobra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 58. člena in sedme alineje prvega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik v vlogi, ki jo opredeli kot "Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti", predlaga presojo ustavnosti in zakonitosti drugega in tretjega odstavka 58. člena ter sedme alineje prvega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1). V zvezi s pravnim interesom pojasnjuje, da je v kazenskem postopku v zadevi št. II K 27740/2019 obramba dala predlog za izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe o hišni preiskavi, ki jo je v drugem, prekrškovnem postopku odredilo Okrajno sodišče v Novem mestu. Pobudnik pojasnjuje, da je kazenski postopek št. II K 27740/2019 prekinil na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Meni, da je ureditev hišne preiskave v prekrškovnem postopku v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena Ustave, s pravico do varstva osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave ter z načelom zakonitosti posamičnih aktov in dejanj državnih organov iz 153. člena Ustave.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Izpodbijane določbe, ki urejajo hišno preiskavo v prekrškovnem postopku, v ničemer neposredno ne posegajo v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, tj. Okrožnega sodišča v Novem mestu. Pobudnik tega niti ne zatrjuje. Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb, je bilo treba njegovo pobudo zavreči.[1]

3.Sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, na podlagi 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena ZUstS prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Natančnejši pogoji glede vsebine zahteve so določeni v 21., 23., 23.a in 24.a členu, prvem odstavku 24.b člena in 47. členu ZUstS ter v prilogi k Poslovniku Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Če ti pogoji niso izpolnjeni, Ustavno sodišče zahtevo zavrže (prvi odstavek 25. člena ZUstS). Predlagatelj mora v zahtevi izkazati dejstvo prekinitve postopka zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti. Navedeno dejstvo izkaže s predložitvijo sklepa o prekinitvi postopka, opremljenega s potrdilom o pravnomočnosti.[2] V konkretnem primeru sicer pobudnik zatrjuje, da je zaradi začetka postopa pred Ustavnim sodiščem izdal sklep o prekinitvi postopka, vendar ga ne priloži, niti ne zatrjuje, da bi bil ta sklep že pravnomočen. Zato bi Ustavno sodišče iz tega razloga zavrglo pobudnikovo vlogo, tudi če bi jo obravnavalo kot zahtevo.[3]

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in druge alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-194/15 z dne 11. 2. 2016.

[2]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-24/15 z dne 15. 10. 2015.

[3]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-23/15 z dne 2. 7. 2015 (Uradni list RS, št. 53/15).