Jedro

Stvarna pristojnost sodišča je določena v 25. členu ZKP. V 1. točki prvega odstavka 25. člena ZKP je za sojenje na okrožnih sodiščih uveljavljeno načelo zbornega sojenja, pri čemer je v 1.a točki prvega odstavka 25. člena ZKP določena izjema, da se stranke lahko dogovorijo, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Prvi odstavek 285.e člena ZKP daje pooblastilo predsedniku senata, da odloča o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov, vendar je to pooblastilo omejeno na odločanje v okviru predobravnavnega naroka, v okviru glavne obravnave pa le v primeru, če so stranke soglašale, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča (2. točka drugega odstavka 285.f člena ZKP). V obravnavani zadevi se obtoženci na predobravnavnem naroku niso odrekli pravici do zbornega sojenja, zato predsednica senata ni bila funkcionalno pristojna za izdajo izpodbijanega sklepa in je posledično sicer stvarno pristojno sodišče odločilo v nepravilni sestavi, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Stališče pritožnikov, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti predobravnavni narok, je napačno. Predobravnavni narok, uveden z novelo ZKP-K, je v rednem kazenskem postopku obvezna, v skrajšanem kazenskem postopku pa fakultativna faza postopka po pravnomočnosti obtožnice in pred začetkom glavne obravnave. Temeljni namen predobravnavnega naroka je, da se obtoženec izjavi o krivdi ter predlaga izločitev predsednika senata, izločitev dokazov in dokaze, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi in poda druge procesne predloge. Ker gre pri predobravnavnem naroku za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, sodišče ne more (ponovno) razpisovati predobravnavnega naroka, ko je ta že bil opravljen. Večkratno ponavljanje procesne situacije, v kateri bi se obtoženec moral izjaviti o krivdi, bi lahko z vidika privilegija zoper samoobtožbo (29. člen Ustave RS) pomenilo ustavno nedopusten pritisk na obtoženca (sodba VS RS I Ips 42419/2011 z dne 26. 2. 2015).

Izrek

Pritožbam zagovornikov obtoženih A. A., B. B., C. C. in D. D. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Predsednica senata Okrožnega sodišča v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom na podlagi drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in drugega odstavka 83. člena ZKP iz spisa X K 44415/2010, pridruženega spisa X K 28990/2008 ter iz elektronskega vpisnika, po uradni dolžnosti izločila zvočne zapise, dokaze, podatke, listine in dele listin v vseh izvodih, kopijah in skeniranih verzijah spisa.

2. Pritožbe vlagajo: - zagovorniki obtoženega A. A. zaradi kršitve Ustave RS ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje; - zagovornik obtoženega B. B. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izloči vse dokaze in izsledke, pridobljene na podlagi odredb preiskovalne sodnice Pp 1/2009 za navedene telefonske številke ter poročil o tajnem opazovanju na podlagi dovoljenj Vrhovnega državnega tožilstva RS, ki se nanašajo na obtoženega B. B.; - zagovorniki obtoženega C. C. iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP ter predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje; - zagovornik obtoženega D. D. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožbe so utemeljene.

4. Po preučitvi podatkov kazenskega spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili obtoženi A. A., B. B., E. E., C. C., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., D. D. in K. K. s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 44415/2010 z dne 20. 3. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 44415/2010 z dne 3. 6. 2019 pravnomočno spoznani za krive kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem in prvem odstavka 186. člena KZ-1. Vrhovno sodišče RS je s sodbo I Ips 44415/2010 z dne 26. 11. 2021 pravnomočno sodbo v obsodilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predsednica senata prvostopenjskega sodišča je po razveljavitvi sodbe s strani Vrhovnega sodišča na podlagi drugega odstavka 18. člena ZKP in drugega odstavka 83. člena ZKP sprejela izpodbijani sklep, s katerim je po uradni dolžnosti izločila dokaze.

5. Pritožniki imajo prav, da predsednica senata ni bila pristojna za odločanje o izločitvi dokazov. Stvarna pristojnost sodišča je namreč določena v 25. členu ZKP. V 1. točki prvega odstavka 25. člena ZKP je za sojenje na okrožnih sodiščih uveljavljeno načelo zbornega sojenja, pri čemer je v 1.a točki prvega odstavka 25. člena ZKP določena izjema, da se stranke lahko dogovorijo, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Prvi odstavek 285.e člena ZKP, daje pooblastilo predsedniku senata, da odloča o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov, vendar je to pooblastilo omejeno na odločanje v okviru predobravnavnega naroka, v okviru glavne obravnave pa le v primeru, če so stranke soglašale, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča (2. točka drugega odstavka 285.f člena ZKP). V obravnavani zadevi se obtoženci na predobravnavnem naroku niso odrekli pravici do zbornega sojenja, zato predsednica senata ni bila funkcionalno pristojna za izdajo izpodbijanega sklepa in je posledično sicer stvarno pristojno sodišče odločilo v nepravilni sestavi, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP1. 6. Stališče pritožnikov, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti predobravnavni narok, je napačno. Predobravnavni narok, uveden z novelo ZKP-K, je v rednem kazenskem postopku obvezna, v skrajšanem kazenskem postopku pa fakultativna faza postopka po pravnomočnosti obtožnice in pred začetkom glavne obravnave. Temeljni namen predobravnavnega naroka je, da se obtoženec izjavi o krivdi ter predlaga izločitev predsednika senata, izločitev dokazov in dokaze, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi in poda druge procesne predloge. Ker gre pri predobravnavnem naroku za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, sodišče ne more (ponovno) razpisovati predobravnavnega naroka, ko je ta že bil opravljen. Večkratno ponavljanje procesne situacije, v kateri bi se obtoženec moral izjaviti o krivdi, bi lahko z vidika privilegija zoper samoobtožbo (29. člen Ustave RS) pomenilo ustavno nedopusten pritisk na obtoženca2. 7. Pritrditi je tudi pritožnikom, da zakonska podlaga 18. in 83. člena ZKP, na katero se sklicuje izpodbijani sklep, ni pravilna. Za odločitev o izločitvi dokazov so namreč pristojni državni tožilec (prvi odstavek 83. člena ZKP), preiskovalni sodnik oziroma sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja (drugi odstavek 83. člena ZKP), zunajobravnavni senat (četrti odstavek 276. člena ZKP), predsednik senata na predobravnavnem naroku (285.e člen ZKP), senat na glavni obravnavi oziroma sodnik posameznik, če se je obtoženec odpovedal zbornemu sojenju (četrti odstavek 340. člena ZKP) ter predsednik senata sodišča prve stopnje po napotilu sodnika poročevalca pritožbenega senata (četrti odstavek 377. člena ZKP). Ker je z novelo ZKP-K črtan tretji odstavek 286. člena ZKP, po katerem je smel predsednik sodečega senata v fazi priprav na glavno obravnavo izločiti nedovoljene dokaze, je zaključiti, da je v obravnavani zadevi potrebno razpisati narok za glavno obravnavo ter ob ugotovitvi, da se v spisu nahajajo nedovoljeni dokazi, odločiti na podlagi četrtega odstavka 340. člena ZKP.

8. Sodišče prve stopnje bo po opravljenem naroku za glavno obravnavo, na katerem bo moralo spoštovati tudi pravico do izjave obtožencev in njihovih zagovornikov kot tudi državnega tožilstva, ki nosi trditveno in dokazno breme zakonitosti dokazov, ter po morebitni izvedbi potrebnih dokazov, moralo sprejeti argumentirano odločitev, katere dokaze je, sledeč stališčem Vrhovnega sodišča v sodbi I Ips 44415/2010 z dne 26. 11. 2021, treba iz spisa izločiti, kateri dokazi pa lahko v spisu ostanejo, seveda ob predpogoju opredelitve glede doktrine neizogibnega odkritja. V kolikor bo senat sodišča prve stopnje iz spisa izločil posamezne dokaze in dokazne vire, bo v primeru izločitve drugega gradiva v spisu, ki nima narave dokazov, moral pojasniti prepričljive razloge.

9. Glede na to, da je višje sodišče ugotovilo, da je podana kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa, preostalih pritožbenih navedb obtoženčevih zagovornikov ni preizkušalo.

1 Sodba VS RS I Ips 4778/2016 z dne 13. 6. 2019. 2 Sodba VS RS I Ips 42419/2011 z dne 26. 2. 2015.