Jedro

Pri eventualni kumulaciji to pomeni, da sodišče prvotno odloča o primarnem zahtevku in le, v kolikor primarni zahtevek zavrne, odloča o podrejenem zahtevku. Pri odločanju sodišča sta torej zahtevka v zvezi primarnosti in podrejenosti ter ju tako ni mogoče ločeno obravnavati (na primer šteti kot dve samostojni tožbi ter razdružiti pravdo).

Izrek

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je Okrožno sodišče na Ptuju sprožilo spor o pristojnosti po prejemu sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju, s katerim je to odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v obravnavani zadevi. V predlogu navaja, da je za primarni zahtevek tožeče stranke glede na vrednost spora pristojno okrajno sodišče, ki zadeve ne more odstopiti okrožnemu sodišču kot stvarno pristojnemu za razsojo o podrednem zahtevku, preden ne odloči o primarnem zahtevku. Pri eventualni kumulaciji zahtevka se namreč o podrejenem tožbenem zahtevku odloča le, če je primarni tožbeni zahtevek zavrnjen.

2. Predlog okrožnega sodišča je neutemeljen.

3. V obravnavani zadevi tožeča stranka poleg tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila s sporno vrednostjo 5.000,00 EUR (stvarnopravni zahtevek) uveljavlja tudi zahtevek na plačilo 30.000,00 EUR (obligacijski zahtevek). Navedena zahtevka v eni tožbi uveljavlja na podlagi tretjega odstavka 182. člena(1) Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pri eventualni kumulaciji je podrejeni zahtevek postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Po določbi četrtega odstavka 182. člena(2) ZPP je pogoj za uveljavljanje podrejenega zahtevka obstoj medsebojne zveze ter predpisana ista vrsta postopka in ista stvarna pristojnost. Sodišče v primeru, da ugodi primarnem zahtevku, o eventualnem zahtevku ne odloča. V kolikor primarni zahtevek zavrne, odloča o eventualnem zahtevku.

4. Okrajno sodišče je v fazi preizkusa tožbe (272. člen ZPP) prezrlo, da je tožeča stranka s tožbo eventualno kumulacijo zahtevkov podala v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 182. člena ZPP. Ni podana ista stvarna pristojnost. Za primarni zahtevek je glede na vrednost spora po določbi prvega odstavka 30. člena(3) ZPP pristojno okrajno sodišče, za podrejeni zahtevek pa glede na vrednost spornega predmeta po določbi prvega odstavka 32. člena(4) ZPP okrožno sodišče. Okrajno sodišče je tako kljub dejstvu, da niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje podrejenega zahtevka (eventualna kumulacija), tožbo vročilo nasprotni stranki v odgovor ter izvedlo že več narokov za glavno obravnavo. Po ugotovitvi, da ni stvarno pristojno (po določbi 19. člena ZPP sodišče ves čas po uradni dolžnosti pazi na svojo stvarno pristojnost), je s sklepom P 149/2012 z dne 14. 3. 2014 odločilo, da Okrajno sodišče na Ptuju ni stvarno pristojno, in da se pravdna zadeva prenese v reševanju stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču na Ptuju.

5. Uveljavljanje podrejenega zahtevka poleg primarnega zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke. V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Pri eventualni kumulaciji to pomeni, da sodišče prvotno odloča o primarnem zahtevku in le, v kolikor primarni zahtevek zavrne, odloča o podrejenem zahtevku. Pri odločanju sodišča sta torej zahtevka v zvezi primarnosti in podrejenosti ter ju tako ni mogoče ločeno obravnavati (na primer šteti kot dve samostojni tožbi ter razdružiti pravdo). Iz navedenih razlogov pri eventualni kumulaciji tudi ne pride v poštev, da bi eno sodišče (okrajno sodišče) odločalo o primarnem zahtevku in v primeru zavrnitve tega o podrejenem zahtevku odločalo drugo sodišče (okrožno sodišče).

6. Po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP se v primeru, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, določi pristojnosti po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Citirana določba tako ne določa, da se pri eventualni kumulaciji pristojnost sodišča določa po sporni vrednosti primarnega zahtevka. V dani procesni situaciji in glede na navedeno povezanost med primarnim in podrejenim zahtevkom je stvarno pristojnost sodišča v tej zadevi potrebno določiti po vrednosti podrejenega zahtevka. Ta pa znaša 30.000,00 EUR, kar pomeni, da je za sojenje v tej zadevi na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno Okrožno na Ptuju, ki je tudi krajevno pristojno. Drugačna odločitev lahko v danem primeru (zlasti v posledici postopanja okrajnega sodišča ) privede do tega, da se strankam onemogoči sodno varstvo (drugi odstavek 2. člena ZPP).

5. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 25. člena ZPP.

Op.št.(1): Dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen.

Op.št.(2): Zahtevki se lahko uveljavljajo po tretjem odstavku tega člena z eno tožbo le, če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka.

Op.št.(3): Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR.

Op.št.(4): Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR.