Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravica stranke do izjavljanja v sodnem postopku ni absolutna. Ta pravica dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar pa ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva nasploh.
I. Tožena stranka M. M. se kaznuje z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR.
II. Tožena stranka M. M. je dolžna plačati izrečeno denarno kazen v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa na transakcijski račun Višjega sodišča v Ljubljani, št. 01100–6370421392.
1. Tožena stranka je vložila pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1742/2007–II z dne 18. 6. 2014. V pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvijo prvega sodišča, pri čemer je zapisala tudi naslednji stavek: „To je samo mogoče v S. pri vašem sodnem gnilem sistemu.“
2. Pravdno sodišče kaznuje po določbah 11. člena ZPP tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku (prvi odstavek 109. člena ZPP). Kazen, izrečena po prvem odstavku tega člena, ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja (drugi odstavek 109. člena ZPP). Namen zakonodajalca pri prepovedi žaljivih vlog po 109. členu ZPP je zavarovati zaupanje v sodstvo ter ugled in avtoriteto sodstva oziroma sodne veje oblasti v celoti. Gre za varstvo ugleda sodne veje oblasti.
3. Pravica stranke do izjavljanja v sodnem postopku ni absolutna. Ta pravica dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar pa ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva nasploh. Nestrinjanje z ravnanjem sodišča v postopku, opozorila in nasprotovanja je vedno potrebno podati na primeren in korekten način.
4. Zgoraj navedena toženkina pritožbena navedba (ki je usmerjena proti sodišču) je objektivno žaljiva za sodišče, saj predstavlja negativno vrednostno oceno o delu sodišča ter presega meje korektnosti pritožbe. Takšna trditev jemlje ugled sodišču in sodstvu ter načenja avtoriteto sodne oblasti v celoti. Toženkina navedba nima nobene zveze z uresničevanjem strankine pravice do izjave v postopku in njene pravice do poštenega sojenja, saj dejansko meri na strokovno diskvalifikacijo samega sodišča oziroma sodstva v Republiki Sloveniji. Toženkina trditev izpolnjuje zakonski dejanski stan žalitve sodišča iz prvega odstavka 109. člena ZPP, kar utemeljuje izrek denarne kazni.
5. Glede na povedano pritožbeno sodišče ocenjuje (ob upoštevanju, da je toženka brezposelna in prejema denarno socialno pomoč), da znaša primerna denarna kazen za toženkino žalitev sodišča 100,00 EUR (tretji odstavek 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 109. člena ZPP). Rok za plačilo denarne kazni je določen v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZPP.