Jedro

Toženec je prepis sodbe prvostopnega sodišča prejel 13.12.2000. Rok za pritožbo je zato iztekel 28.12.2000, toženec pa je pritožbo vložil šele dne 8.1.2001. Ker toženec ne navaja nobenih pravno odločilnih dejstev, ki bi kazala na pravočasnost njegove pritožbe, je sodišče druge stopnje storilo pravilno, ko je njegovo pritožbo kot prepozno zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožencu naložilo plačilo 199.913 ATS v tolarski protivrednosti s pripadajočimi obrestmi in pravdne stroške. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo proti tej sodbi zavrglo kot prepozno. Ugotovilo je, da je pritožbeni rok potekel dne 28.12.2000, toženec pa je pritožbo vložil šele 8.1.2001. Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga revizijo toženec po svojem pooblaščencu zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da je odločitev drugostopnega sodišča napačna, saj je bila pritožba vložena pravočasno. Kar zadeva sodbo sodišča prve stopnje pa pojasnjuje, da mu tožba ni bila vročena, zato odgovora na tožbo ni mogel podati v tridesetih dneh. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks za revizijo iz razlogov, ki jih je navedel že v pritožbi.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se je pri svoji odločitvi pravilno oprlo na 333. člen ZPP, po katerem se lahko stranke pritožijo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, v 15 dneh po vročitvi prepisa sodbe. Iz izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje je nadalje razvidno, da je bil prepis sodbe prvostopnega sodišča tožencu vročen 13.12.2000. Rok za pritožbo je zato začel teči z naslednjim dnem in je iztekel dne 28.12.2000. Toženčev pooblaščenec je pritožbo vložil neposredno pri sodišču prve stopnje dne 8.1.2001. Tako ugotovljenega dejanskega stanja toženec v reviziji niti ne izpodbija. Ker sam ne navaja nobenih pravno odločilnih dejstev, ki bi kazala na pravočasnost njegove pritožbe, revizija ni utemeljena.

Revizija je po prvem odstavku 367. člena ZPP dovoljena zoper pravnomočno sodbo, ki je bila izdana na drugi stopnji. To pomeni, da izpodbijanje prvostopne sodbe na revizijski stopnji ni dovoljeno, če sodba ni bila preizkušena na drugi stopnji. Ker je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo zavrglo, o sodbi sodišča prve stopnje ni odločalo in je ta postala pravnomočna s potekom pritožbenega roka. Zaradi tega revizijsko sodišče toženčevih navedb glede sodbe sodišča prve stopnje ne more upoštevati in nanje ne odgovarja.

O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odloča sodišče prve stopnje (prvi odstavek 169. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 168. člena ZPP). Zato predloga toženca za oprostitev plačila sodne takse za revizijo, revizijsko sodišče ni obravnavalo.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP.