Jedro

Tožnik ugovarja zoper izvršilni naslov, tovrstnih ugovorov pa v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more slediti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zoper tožnika začel davčno izvršbo obveznosti po odločbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 25-4250-1/2009/328 z dne 9. 6. 2010, ki je postala izvršljiva 3. 7. 2010, in stroškov izdaje sklepa o izvršbi, v skupnem znesku 60,07 EUR, z rubežem denarnih sredstev, ki jih tožnik prejema na račune pri bankah: A. d.d. in B. d.d. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 498-2-218/2011-2 z dne 22. 3. 2012 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Sklep je skladen z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) o davčni izvršbi in temelji na odločbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Ugovora, da je tožnik skladno z Zakonom o vojnih invalidih upravičen do brezplačnega zdravstvenega varstva, v tem postopku ni mogoče upoštevati. V skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 namreč s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi v celoti, naloženo obveznost razveljavi in zadevo vrne v stanje pred izdajo sklepa. Terjatev ni krivda tožnika, saj mu je s tožbi priloženo odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič-Rudnik št. 130-2403/2007-3 z dne 22. 8. 2007 od 1. 9. 2007 dalje na podlagi 6. člena Zakona o vojnih veteranih priznana pravica do osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Navedba, da gre za prisilno izterjavo neplačane članarine, pomeni sprenevedanje in je netočna.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je tudi po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi njegovo pravilnost in zakonitost potrdi pritožbeni organ, in z razlogi, s katerimi obrazloži zavrnitev pritožbenih ugovorov.

Iz tožbe in pred tem pritožbe povsem jasno sledi, da se tožnik ne strinja in ugovarja zoper izvršilni naslov - odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Ljubljana, št. 25-4250-1/2009/328 z dne 9. 6. 2010. Tovrstnih ugovorov v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more ugoditi. Pravna sredstva zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje se namreč skladno z zakonom in pravnim poukom izvršilnega naslova, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, uveljavljajo v samostojnem postopku.

Zapis, da gre za članarino, predstavlja očitno pomoto v obrazložitvi odločbe o pritožbi, ki jo lahko organ na zahtevo tožnika ali uradoma kadarkoli popravi z izdajo popravnega sklepa.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na seji.