Jedro

Tožnik je bil zaposlen pri delodajalcu (s. p), ki je dne 23. 6. 2012 umrl. Ker nobeden od dedičev pokojnega delodajalca ni nadaljeval z njegovim podjetjem oziroma njegovo dejavnostjo, je bil delodajalec izbrisan iz sodnega registra. Tožniku je dne 31. 12. 2012, ko je dejavnost pokojnega delodajalca prenehala, delovno razmerje prenehalo skladno z 2. odstavkom 78. člena ZDR. Tožena stranka ni pravna naslednica bivšega tožnikovega delodajalca, zato v tem sporu ni pasivno legitimirana. Tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ugotovitev, da dejavnost pokojnega delodajalca nadaljuje tožena stranka, zato ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da dejavnost pokojnega podjetnika A. s. p., B. Ulica 3, C., nepretrgoma nadaljuje D. d. o. o., Podjetje za ..., B. Ulica 3, C., da je tožena stranka dolžna v 8 dneh pozvati tožečo stranko nazaj na delo ter ji obračunati in izplačati vse zapadle plače in druge prejemke iz delovnega razmerja od 1. 1. 2013 dalje do vrnitve nazaj na delo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega prejemka, do plačila in v istem roku skleniti s tožečo stranko pogodbo o zaposlitvi z enako vsebino, kot jo je imela dosedanja pogodba o zaposlitvi tožnika pri pokojnem samostojnem podjetniku, sklenjena 7. 2. 2000 (točka I izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sodbo (razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, za izpodbijanje katere nima pravnega interesa) se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in tožniku prizna pritožbene stroške z zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Navaja, da iz skope obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je tožba na podlagi 2. odstavka 78. člena ZDR mogoča le zoper dediče pokojnega samostojnega podjetnika. Taka razlaga pravne podlage je po stališču pritožbe preozka. Dediči po pokojnem delodajalcu E.E. so tri fizične osebe, od katerih nobena ne opravlja gospodarske dejavnosti. Zavezanec za vtoževano nadaljevanje delovnega razmerja je lahko samo tožena stranka, ne pa lastnik ali direktor tožene stranke. ZDR določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. Zato je potrebno ugotoviti, kakšno dejavnost je opravljal zapustnik, ki je bil hkrati samostojni podjetnik in direktor tožene stranke in kakšno dejavnost po zapustnikovi smrti opravlja tožena stranka. V bistvu gre za enako dejavnost, saj tudi iz sedanje internetne prezentacije dejavnosti D. izrecno izhaja, da „poslujemo v obeh pravnoorganizacijskih oblikah“. O tem dokazu sodišče prve stopnje nima ustreznih ugotovitev. Kot izhaja iz izpovedi F.F. je bila pri toženi stranki hkrati nadrejena in podrejena zapustniku, kar dokazuje, da gre za večletno prepletanje in mešanje ..., ... in ostale dejavnosti med obema organizacijskima oblikama - s. p. in d. o. o.. Sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo obstoja nadaljevanja nepretrgane dejavnosti zapustnika, ampak se je posvetilo le napačni pasivni legitimaciji in postopek zaradi tega tudi takoj zaključilo.

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožba pa se na ta pritožbeni razlog le pavšalno sklicuje. Dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno ter na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka v tem sporu ni pasivno legitimirana, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnik je bil zaposlen pri A. s. p., ki je dne 23. 6. 2012 umrl, in tožniku je dne 31. 12. 2012, ko je dejavnost delodajalca prenehala, delovno razmerje skladno z 2. odstavkom 78. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) prenehalo, saj noben njegov dedič ni nadaljeval z njegovim podjetjem oziroma njegovo dejavnostjo.

6. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je razlaga sodišča prve stopnje, da je tožba mogoča le zoper dediče pokojnega tožnikovega delodajalca, preozka. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, iz sklepa AJPES z dne 27. 8. 2013 izhaja, da se tožnikov pokojni delodajalec A. s. p. izbriše iz sodnega registra, ker noben njegov dedič ni nadaljeval z njegovim podjetjem oziroma njegovo dejavnostjo. Sodišče prve stopnje je določbo 2. odstavka 78. člena ZDR uporabilo pravilno. Iz 4. odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 in naslednji) med drugim izhaja, da z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič pa kot univerzalni pravni naslednik vstopi v pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom ZDR-1 vpiše kot podjetnik. Ker tako noben od dedičev ni nadaljeval s podjetjem oziroma dejavnostjo pokojnega A. s. p., je bil izbrisan iz sodnega registra. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni pravna naslednica bivšega tožnikovega delodajalca, zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

7. Glede na navedeno, so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo obstoja nadaljevanja nepretrgane dejavnosti zapustnika, saj je prav zaradi tega, ker nadaljevanja dejavnosti zapustnika ni bilo, ugotovilo, tožena stranka z zapustnikovo dejavnostjo ni mogla nadaljevati.

8. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP). Ugotovilo je, da pritožba ni utemeljena, zato jo je skladno s 353. členom ZPP zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP in 154. členu istega zakona. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške. Tožena stranka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.