Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje stvarnopravna razmerja med pravdnimi strankami glede spornih nepremičnin presojali materialnopravno pravilno.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje stvarnopravna razmerja med pravdnimi strankami glede spornih nepremičnin presojali materialnopravno pravilno.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca dolžna v roku 15 dni od izdaje sodne odločbe vzpostaviti prejšnje stanje, in sicer: 1. odstraniti kovinsko ograjo na dovozu do garaže tožnice, stoječe na nepremičnini parc. št. 1809/17, k. o. ..., in tožnici omogočiti neoviran dostop do te nepremičnine iz smeri Ulice A.; 2. na spodnjih vratih v stanovanjsko stavbo na naslovu D., vgraditi ključavnico, ki je bila vgrajena pred motilnim dejanjem, ali pa izročiti tožnici ključe nove ključavnice, in ji omogočiti dostop v stanovanjsko stavbo skozi spodnji vhod; 3. vgraditi in usposobiti za delovanje tožničin zvonec pred spodnjim vhodom v stanovanjsko stavbo na naslovu D., skupaj z nalepko in napisom imena tožnice (I. točka izreka). Razsodilo je tudi, da sta se toženca v bodoče dolžna vzdržati vseh dejanj, ki bi na kakršenkoli način vznemirjala tožnico in motila tožnico pri izvrševanju njene lastninske pravice (II. točka izreka). Tožencema je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnice (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženca sta zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Menita, da gre za vprašanja, glede katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča ni ali pa glede katerih sodna praksa ni enotna. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj:

1. Ali je treba sklepati pravne posle v skladu z določili zakona, ki še ni začel veljati, bil pa je že objavljen v Uradnem listu RS?

2. Ali je 12. 11. 2002 še veljal režim navidezne solastnine kot ene od oblik t. i. dejanske etažne lastnine? Ali je bila prodajalka dolžna skleniti prodajno pogodbo v skladu z določili Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) kljub temu, da še ni začel veljati, bil pa je že objavljen?

3. Ali velja režim navidezne solastnine tudi nadalje v pravnem prometu za ostale posamezne dele v stavbi, ki so bili že dejansko in pravno razdeljeni pred uveljavitvijo SPZ, v zemljiški knjigi pa je bila vknjižena lastninska pravica z vpisom solastniških deležev tako ob njenem nastanku, kakor tudi v nadaljnjem pravnem prometu?

4. Ali dogovorjene omejitve solastninskih upravičenj med prodajalcem in kupcem učinkujejo tudi za druge kupce, čeprav omejitve niso omenjene v prodajnih pogodbah, ki jih je sklepal prodajalec z ostalimi kupci ali niso vpisane v zemljiški knjigi, niti niso razvidne iz drugih okoliščin, ki so znane in vidne kupcem oziroma, ali pogodba, sklenjena med prodajalcem in kupcem, ustvarja razmerje le med njima, če o tem nadaljnji kupci niso seznanjeni?

5. Ali je mogoče odreči sodno varstvo solastnika proti drugemu solastniku zaradi njegovih dejanj, ki posegajo v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja?

6. Ali je mogoče odreči sodno varstvo solastniku, če stvar uporablja preko svojega solastniškega deleža? V zvezi s prvimi tremi vprašanji se sklicujeta na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 390/2009 in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 89/2015. Menita, da je 12. 11. 2002, ko je prodajalka sklenila prvo pogodbo za prodajo prve etaže v stanovanjski hiši, na tej nepremičnini obstajala dejanska etažna lastnina, saj je prodajalka sama razdelila večstanovanjsko stavbo na tri enake enote, kar je potrdila tudi sama. V zvezi s četrtim vprašanjem se sklicujeta na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1395/2015. Prvotna prodajalka naj bi sklenila prodajno pogodbo s tožnico 1. 12. 2003, v kateri naj bi se dogovorili za prehod tožnice skozi vrata na spodnji strani stavbe in prehajanje do njenega zemljišča na spodnji strani stavbe, preko zemljišča toženk. Prodajalka naj navedenega ne bi povedala ne napisala v prodajni pogodbi s tožencema 22. 6. 2006. Zaradi tega naj omejitev solastnih upravičenj na zemljišču ne bi mogla učinkovati zoper toženca. V prodajni pogodbi naj bi jima prodajalka zagotovila bremen prosti nakup nepremičnin. Toženca naj bi se angažirala v tej smeri in preverila stanje v zemljiški knjigi in na terenu. Ne soglašata, da sta vedela za dogovorjeni prehod. Menita tudi, da bi se služnost prehoda v korist tožnice lahko vpisala kot služnost prehoda v korist vsakokratnega lastnika njene etažne enote, in sicer opisno. Opustitev njene skrbnosti naj ne bi mogla vplivati na pravice tožencev, saj sta kupila bremen prosto nepremičnino. Sodna praksa naj bi bila jasna, da so nadaljnji kupci (solastniki) singularni pravni nasledniki prodajalca - prvi odstavek 125. člena SPZ, tako tudi odločba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1359/2015. Glede zadnjih dveh vprašanj se sklicujeta na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1464/2015. Tožnica naj bi pri svojem prehajanju grobo kršila zasebnost tožencev z nenehnim vznemirjanjem in poseganjem vanjo - z gledanjem v njuno dnevno sobo, prehajanjem vrta, dvorišča in trate. Tožnica naj bi nadzorovala toženca in njuno družino. Tožnica naj bi obenem kršila pravico tožencev do nedotakljivosti stanovanja, s tem pa tudi prekoračevala uporabo svojega solastniškega deleža na sporni nepremičnini.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni (prvi odstavek 367.a člena Zakona pravdnem postopku), zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.