Jedro

Obšolske dejavnosti omogočajo otroku razvijati njegove prirojene sposobnosti, s tem pa tudi pridobiva na različnih socialnih spretnostih, ker se druži na različnih področjih, vendar pa urnik, prenatrpan s številnimi izven šolskimi dejavnostmi ni v korist otroka, saj je pri otrocih pomemben tudi dejanski prosti čas in čas, ki ga preživijo z roditeljem.

Toženec je plačeval večino stroškov za bivanje tako tožnice kot mladoletnega otroka, za otroka je plačeval njegovo prehrano v šoli, kot tudi večji delež stroškov obšolskih dejavnosti, dopust, na katerem je bil otrok, kar je vse predstavljalo izpolnitev njegove preživninske obveznosti. Tožnica je sprejela izpolnitev toženca v zgoraj navedenem obsegu, ki pokriva ugotovljeno preživninsko obveznost toženca in je s tem odobrila njegovo nadomestno izpolnitveno ravnanje, zaradi česar je toženčeva preživninska obveznost do izdaje sodbe sodišča prve stopnje prenehala.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v V. točki izreka, razen v delu v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na plačilo preživnine od dneva vložitve tožbe (24.1.2012) do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje (14.1.2013), razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili v Ljubljani dne 18. 12. 1999 razvezalo (I. točka izreka). Mladoletno hči H. je dodelilo v varstvo in vzgojo materi B. J. D. (II. točka izreka), odločilo je o stikih med mladoletni H. in očetom (III. točka izreka) ter očetu naložilo, da za preživljanje H. mesečno plačuje preživnino v višini 680,00 EUR od 14. 1. 2013 dalje (IV. točka izreka), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (V. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine (IV. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka (VII. točka izreka sklepa).

2. Zoper IV. in V. točko izreka sodbe se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo mesečno preživnino v višini 1.800,00 EUR od dneva vložitve tožbe dalje, to je od 24. 1. 2012 dalje oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da je sodna praksa zavzela stališče, da je edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Glede na nesporno dejstvo, da so pridobitne zmožnosti zavezancev nadpovprečne, je potrebno upoštevati oziroma ugotoviti potrebe upravičenca. Dejstvo je, da mladoletna H. obiskuje osnovno šolo, 7. razred, stara bo 13 le in ima večje število obšolskih dejavnosti. Toženec je soglašal, da se H. dodatno uči tujega jezika ter trenira plavanje, smučanje, tenis in golf. Navaja, da so stroški tenisa na letni osnovi znašali 2.914,00 EUR, ter da bo ta strošek sedaj nižji in sicer 2.030,10 EUR. Letni strošek igranja golfa predstavlja znesek 6.390,70 EUR, letni strošek plavanja 500,00 EUR ter letni strošek privatnih ur angleškega jezika 750,00 EUR. Nadalje predstavlja letni strošek smučanja znesek, 3.724,00 EUR ter letni strošek povezan z igranjem klavirja znesek 500,00 EUR. Letni strošek goriva, ki ga tožeča stranka porabi za vožnjo H. v šolo, na treninge in tekmovanja golfa, tenisa, smučanja, za obisk starih staršev in prijateljev, je 5.333,74 EUR. Tožnica navaja, da strošek kozmetike presega 130,00 EUR mesečno. Prvo sodišče ne pojasni, kako je prišlo do zneska 130,00 EUR mesečno, prav tako pa tudi ne pojasni, kako je izračunalo, da je mesečni znesek obleke in obutve 80,00 EUR. Prvo sodišče tudi ne pojasni, kako je izračunalo strošek za šolske potrebščine oziroma v zvezi s šolo, niti kako je izračunalo bivanjske stroške. Dejstvo je, da je otrok želel ostati v isti hiši, kot je živela družina, in kjer ima šolo in prijatelje, toženec je s tem soglašal, zaradi česar je potrebno upoštevati celotne bivalne stroške. Toženec je sam priznal, da stroški znašajo 800,00 EUR mesečno, torej na otroka pade minimalno 400,00 EUR mesečno. Tožnica je v obdobju od 14. 6. 2012 do 9. 2. 2013 za hrano za H. porabila znesek 5.328,60 EUR. Tožnica na letni ravni za H. porabi za nakup kozmetike 1.124,15 EUR, ter za nakup šolskih potrebščin 416,84 EUR. Za stroške lekarne in zdravniških pregledov na letni ravni porabi 366,51 EUR ter za nakup oblačil 3.543,55 EUR. Nadalje tožnica navaja, da za stroške nakupa daril in hrane za zajčke letno porabi 178,89 EUR. Letni stroški vzdrževanja vozila v povprečju znašajo 3.500,00 EUR. Tožnica torej izkazuje stroške za preživljanje H. na letni ravni v višini 39.016,80 EUR oziroma mesečno 3.251,00 EUR. Opozarja, da sodišče ne sprejema želje staršev, da se otrok ukvarja s številnimi športi, saj je v družinah, ki imajo takšen standard, to običajno. Poleg tega je hči vrhunski športnik med svojimi vrstniki. Nadalje tožnica navaja, da sodišče tudi ni upoštevalo stroške za razvedrilo ter za prosti čas. V letošnjem šolskem letu je H. izrazila tudi željo po učenju plesa. Tožnica želi H. omogočiti enak življenjski standard, kot ga je bila deležna pred razpadom zakonske zveze, kar pa je z neplačevanjem preživnine onemogočil toženec. Tožnica izpodbija odločitev, ker sodišče ne prizna preživnine od vložitve tožbe dalje. Navaja, da se sme za čas pred izdajo sodbe preživnino prisoditi le na zahtevo v tožbi ali nasprotni tožbi in sicer od dneva vložitve tožbe, če sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pa od dneva izdaje sodbe. Roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbirati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način, ampak mora preživnino dajati v denarju. Šele, če se starša sporazumeta drugače, je možen tudi drug način.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o višini preživnine izhajalo iz 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. RS, št. 69/04 – UPB-1), ki nalaga upoštevanje potreb otroka in materialnih ter pridobitnih zmožnosti zavezanca. Upoštevalo je tudi določbo 129.a člena ZZZDR, ki nalaga upoštevanje otrokovih koristi. Preživnina mora zagotavljati uspešni telesni in duševni razvoj otroka, zajemati pa mora stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih osebnih potreb otroka. Sodna praksa res razlikuje med primeri, ko se z določeno preživnino krijejo le nujni stroški preživljanca, od primerov, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje tudi nadstandardnih potreb, vendar v razumnem razmerju. Razumno razmerje pa je pravni standard, ki ga sodna praksa polni skozi odločanje v podobnih primerih. Ob izkazanih nadpovprečnih finančnih sposobnostih preživninskega zavezanca je treba oceniti tudi okoliščine, ki opravičujejo priznanje nadpovprečne visoke preživnine.

5. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da so stroški preživljanja, kot jih prikazuje tožnica, močno pretirani. Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletne H. ocenilo na 1.200,00 EUR mesečno. Pri tem je pravilno odmerilo višino stroška za prehrano otroka na 130,00 EUR mesečno, saj je potrebno upoštevati dejstvo, da se H. med tednom prehranjuje tudi v šoli, ter da praktično polovico časa preživi z očetom, ki v tem času poskrbi za njeno prehrano. Pravilno je prvo sodišče odmerilo tekoče mesečne bivanjske stroške v višini 300,00 EUR, kamor spadajo stroški ogrevanja, komunale, vode, RTV prispevkov in elektrike, saj višjih mesečnih tekočih stroškov tožnica ni izkazala. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je mesečni strošek za hrano v šoli v višini 100,00 EUR ustrezen, ustrezen pa je tudi strošek s H. šolanjem višini 40,00 EUR, ki naj bi bil po navedbah tožnice enak njenim vrstnikom. Po mnenju pritožbenega sodišča je ocenjen strošek goriva v višini 80,00 EUR, glede na kratko oddaljenost šole od kraja bivanja ter kraja treniranja posameznih izven šolskih dejavnosti, primeren. Strošek za kozmetiko v višini 30,00 EUR je ustrezen in zadostuje tudi za nakup kvalitetnejše otroške kozmetike. Prvo sodišče je znesek za obleko in obutev v višini 80,00 EUR ustrezno ocenilo, upoštevajoč pri tem, da v ta znesek niso zajeta športna oblačila, ki jih tožnica posebej opredeli pri postavki športnih dejavnosti in je življenjsko sprejemljiva navedba toženca v odgovoru na tožbo, da H. uporabo športnih oblačil in oblačil za prosti čas pretežno kombinira.

6. Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbenim stališčem tožnice, da prvo sodišče ni obrazložilo postavke priznanih stroškov za obšolske dejavnosti v višini 400,00 EUR mesečno. Ker je toženec soglašal, da se mladoletna H. uči tujega jezika, da trenira plavanje, smučanje, tenis in golf, bi se moralo sodišče prve stopnje do posameznih izven šolskih dejavnosti ter do njihove višine določno opredeliti, pri tem pa sodišče prve stopnje ne more zmanjševati stroška posameznih dejavnosti pod znesek, ki ga priznava sam toženec v odgovoru na tožbo in v nasprotni tožbi.

7. Obšolske dejavnosti omogočajo otroku razvijati njegove prirojene sposobnosti, s tem pa tudi pridobiva na različnih socialnih spretnostih, ker se druži na različnih področjih, vendar pa urnik, prenatrpan s številnimi izven šolskimi dejavnostmi tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni v korist otroka, saj je pri otrocih pomemben tudi dejanski prosti čas in čas, ki ga preživijo z roditeljem ter pri tako velikem otroku, kot je že H., pravzaprav tudi čas za prispevek k gospodinjstvu, da se otrok tudi na ta način uči in pripravlja na življenje in k potrebni samostojnosti, in nenazadnje je potrebno otroka pripraviti tudi na gospodarno ravnanje z denarjem.

8. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da premoženjske razmere pravdnih strank, upoštevajoč, da so nekatere nepremičnine, ki so predmet ugotovitve obsega in delitve skupnega premoženja, zemljiškoknjižno obremenjene s hipoteko ter upoštevajoč njun nizek redni osebni dohodek, (tožničin mesečni osebni dohodek znaša 584,00 EUR, toženčev pa 1.070,00 EUR), niso tako visoke, da bi bile lahko potrebe otroka brezmejno zadovoljene.

9. Pravilna je odločitev prvega sodišča o zavrnitvi zahtevka za plačilo preživnine za obdobje od vložitve tožbe do izdaje izpodbijane sodbe. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki jim tožnica ne oporeka, je toženec plačeval večino stroškov za bivanje tako tožnice kot mladoletnega otroka v hiši na naslovu P. 34, Š., za otroka je plačeval njegovo prehrano v šoli, kot tudi večji delež stroškov obšolskih dejavnosti, ki jih obiskuje H., dopust, na katerem je bil otrok, kar je vse predstavljalo izpolnitev njegove preživninske obveznosti. Tožnica je sprejela izpolnitev toženca v zgoraj navedenem obsegu, ki pokriva v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno preživninsko obveznost toženca do mladoletne H., in je s tem odobrila njegovo nadomestno izpolnitveno ravnanje, zaradi česar je pravilna odločitev, da je toženčeva preživninska obveznost do izdaje sodbe sodišča prve stopnje prenehala.

10. Osrednji razlog razveljavitve izpodbijane sodbe v zavrnilnem delu je v pomanjkljivi opredelitvi prvega sodišča do stroškov izven šolskih dejavnosti, ki naj bi jih obiskovala mladoletna H.. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje konkretneje opredeliti do tega, katere izven šolske dejavnosti in predvsem v kakšnem obsegu tedensko (po dnevih in urah) se jih mladoletna H. dejansko udeležuje, (po navedbah toženca je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor, da se ravno zaradi prezaposlenosti H. zmanjša obseg treninga tenisa), in v tej smeri opraviti ev. poizvedbe, glede na pritožbeno zatrjevane ugotoviti v katerih dejavnostih mld. H. dosega vrhunske rezultate, nato ugotoviti višino stroškov posameznih izven šolskih dejavnosti ter glede na izrazito veliko izven šolskih dejavnosti upoštevati tudi opredeljen prosti čas mladoletne H. za igro in kvalitetno preživljanje časa s staršema, upoštevati tudi šolski uspeh mld. H. ter po ugotovitvi vseh teh okoliščin in ob tako ugotovljeni okvirni oceni potreb otroka nato ponovno vrednostno pretehtati, kolikšen znesek le-teh je toženec zavezan kriti za zdrav duševni in telesni razvoj otroka.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice delno ugodilo, izpodbijano sodbo v V. točki izreka, razen v delu s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo preživnine od dneva vložitve tožbe do dneva izdaje sodbe, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).