Jedro

Izguba delovne zmožnosti po 3. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), je podana le v primeru, če zavarovanec ni več zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, niti s polovičnim delovnim časom. Samo taki zavarovanci se razvrščajo v I. kategorijo invalidnosti (1. alinea 34. čl.) in se jim glede na določbo 1. alinee 55. čl. ZPIZ-a prizna pravica do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo ostale s tem v zvezi določene pogoje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se pri njem ugotovi I. kategorija invalidnosti in da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi napačne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Po preskusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v novem sojenju razčistilo bistvena dejstva, od katerih je odvisna odločitev v zadevi in pravilno uporabilo materialno pravo.

Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova.

Glede na pritožbena izvajanja pa povdarja naslednje.

Pritožba meni, da tožnik z zahtevkom ni uspel zaradi pomanjkljive zakonodaje. Vendar to ni razlog za zavrnitev zahtevka, pač pa dejstvo, da zanj ni dejanske in pravne podlage. Že prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo določbo 3. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98).

Po tej je izguba delovne zmožnosti podana le v primeru, če zavarovanec ni več zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela niti s polovičnim delovnim časom. Samo taki zavarovanci se razvrščajo v I. kategorijo invalidnosti (1. alinea 34. čl.) in se jim glede na določbo 55. čl. (1. alinea) prizna pravica do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo ostale s tem v zvezi določene pogoje.

Za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu že citirane določbe 27. čl. zakona, pač pa da je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo v polnem delovnem času (2. odst. 27. čl. v zvezi s 3. alineo 34. čl. zakona), torej III. kategorija invalidnosti, pa je imelo prvostopenjsko sodišče tudi po mnenju pritožbenega sodišča dovolj podlage v izvedenem dokaznem postopku, zlasti v mnenju XY z dne 22.7.1998 (l. št. 34-37 v spisu sodišča prve stopnje). Temu mnenju tudi pritožba dejansko ne oporeka. Invalidnost III. kategorije invalidnosti zaradi posledic nesreče pri delu s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem, izključno sedečem delu, od 1.9.1993 pa je toženec tožniku že priznal z drugostopenjsko odločbo z dne 27.9.1994, v kateri se je izrekel tudi o ostalih pravicah, ki se vežejo na to pravno podlago.