Jedro

Iz prvega odstavka 168. člena ZIZ izhaja, da je mogoče predlagati izvršbo na določeno nepremičnino le, če je ta last dolžnika, pri čemer mora sodišče lastništvo preizkusiti po uradni dolžnosti. V skladu s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ je izvršba na nepremičnino mogoča tudi, če je lastninska pravica pri tej nepremičnini vpisana na nekoga drugega, vendar upnik priloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. V tem primeru opravi sodišče vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Upnik, ki pa nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Sodišče prve stopnje naj zato razišče dejansko stanje glede lastništva nepremičnine, ki je predmet izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v opr. št. In... z dne 10.7.2006 razveljavilo in zavrglo predlog za izvršbo. Obrazložilo je, da je upnik dne 7.7.2006 vložil predlog za izvršbo, na podlagi katerega je izdalo sklep o izvršbi, kateri pa dolžniku ni bil vročen, saj se je pisanje vrnilo k sodišču z oznako »umrl«. Po opravljenih poizvedbah pri pristojnem organu je sodišče ugotovilo, da je dolžnik umrl 30.9.1998, torej že pred vložitvijo predloga za izvršbo, in je iz tega razloga v skladu s petim odstavkom 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odločilo kot je zgoraj navedeno.

Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka, saj meni, da obstaja nasprotje med vsebino listin v spisu in razlogi izpodbijanega sklepa, prav tako pa iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da so ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu zmotne. Iz listin v spisu nesporno izhaja, da je dolžnik dne 19.7.2006 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, k temu pa je priložil tudi listine iz katerih izhaja njegova matična številka, kar potrjuje, da je živ. Ugovor dolžnika je bil s sklepom opr. št. In... zavrnjen. Uradne poizvedbe, ki jih je opravilo sodišče, se tako očitno nanašajo na M. C., EMŠO xxx, prav tako stanujočega ..., medtem ko iz potrdila UE ... , ki ga upnik prilaga pritožbi, izhaja, da je na istem naslovu prijavljen tudi M. C., EMŠO yyy in gre torej za živečega dolžnika, kot se je ta tudi sam identificiral v listinah, ki jih je priložil svojemu ugovoru. Zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na navedeno upnik predlaga pritožbenemu sodišču, »da izpodbijani sklep spremeni tako, da sklep o izvršbi opr. št. In... z dne 10.7.2006 ostane v veljavi.« Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da sklep sodišča prve stopnje sicer ni obremenjen s kršitvami procesne narave, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti ni podana procesna kršitev, ki jo uveljavlja pritožba, je pa relevantno dejansko stanje v zadevi zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno in je sprejeta odločitev posledično materialnopravno zmotna. Po pregledu zadeve se kot utemeljena izkažejo upnikova pritožbena izvajanja, da gre v predmetni zadevi za še živečega dolžnika in da so prvostopenjske dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu zmotne. Pritožba pravilno izpostavlja, da je dejanski dolžnik iz upniško dolžniškega razmerja v predmetnem izvršilnem postopku že ravnal aktivno, saj je zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 10.7.2006, s katerim je to po predlogu upnika dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je izvršbo na ½ nepremičnine parc. št. .., vl. št. ... , k. o. ..., in ki je bil dolžniku vročen dne 12.7.2006 (vročilnica pripeta k listovni številki 4 predmetnega sodnega spisa), ugovarjal, vendar je bil njegov ugovor zavrnjen. Že iz listin, ki jih je dolžnik sam priložil ugovoru, natančneje iz odločbe Občinske uprave Občine ... , oddelka za družbene dejavnosti z dne 31.5.2009 (priloga B2), izhaja dolžnikova matična številka – EMŠO:yyy, enako pa izhaja tudi iz potrdila Upravne enotes z dne 30.1.2009, ki ga pritožbi prilaga upnik (priloga A6), na osnovi česar je mogoče sklepati, da je dolžnik v predmetni zadevi M. C., EMŠO:yyy, s stalnim prebivališčem na naslovu ... in ne M. C., EMŠO:xxx, ki je sicer stalno prebival na istem naslovu in umrl dne 30.9.1998. Glede na pravkar navedeno je torej potrebno zaključiti, da se predmetni izvršilni postopek vodi zoper še živečega dolžnika in posledično prvostopenjska odločitev ne more vzdržati že iz tega razloga. Ni pa mogoče prezreti tudi, da je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi oziroma sklepom, s katerim je dovolilo nadaljevanje izvršbe na ½ nepremičnine parc. št. ..., vl. št. ... , k. o. ..., opr. št. In... z dne 10.7.2006, dejansko dovolilo izvršbo na nepremičnino oziroma njen idealni del, ki ni last dolžnika, saj pritožbeno sodišče ob vpogledu v zemljiško knjigo ugotavlja, da je pri zgoraj navedeni nepremičnini kot lastnik do idealne polovice naveden M. C., rojen dne x.x.xxxx, torej oseba z EMŠO: xxx, ki je umrla 30.9.1998. Iz podatkov razvidnih v zemljiški knjigi je sicer mogoče sklepati, da gre pri umrlem lastniku nepremičnine in dolžniku v predmetni zadevi za očeta in sina, saj je v listu C1 v korist M. C. ml. zaznamovana pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 8.12.1980. V skladu z določilom prvega odstavka 117. člena Zakona o dedovanju (ZD), ki ga je potrebno uporabiti na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika (OZ), pogodba o dosmrtnem preživljanju predstavlja odplačen pravni posel, pri katerem preživljanec v zameno za preživljanje preživljalcu lahko zapusti tudi svoje nepremičnine, le da je izročitev teh (in s tem tudi prehod lastninske pravice) odložena do smrti preživljanca. Iz podatkov predmetnega izvršilnega spisa kot tudi iz podatkov zemljiške knjige vsaj za zdaj ne izhaja, da bi bila pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 8.12.1980 že realizirana in bi tako že prišlo do prenosa lastninske pravice na predmetni nepremičnini na M. C. ml., EMŠO:yyy. Navedeno dejstvo pa je bistveno za odločitev v predmetni zadevi, saj iz prvega odstavka 168. člena ZIZ izhaja, da je mogoče predlagati izvršbo na določeno nepremičnino le, če je ta last dolžnika, pri čemer mora sodišče lastništvo preizkusiti po uradni dolžnosti. V skladu s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ je izvršba na nepremičnino mogoča tudi, če je lastninska pravica pri tej nepremičnini vpisana na nekoga drugega, vendar upnik priloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. V tem primeru opravi sodišče vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ).

Upnik, ki pa nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Sodišče prve stopnje naj zato v nadaljevanju izvršilnega postopka razišče dejansko stanje glede lastništva nepremičnine, ki je predmet izvršbe, preizkusi naj ali je M. C. ml., v korist katerega je pri sporni nepremičnini zaznamovana pogodba o dosmrtnem preživljanju, dejansko oseba z EMŠO: yyy, ki je dolžnik v predmetnem postopku, saj njegovi rojstni podatki iz podatkov zemljiške knjige ne izhajajo. Z ozirom na dejanske ugotovitve, do katerih bo sodišče prve stopnje ob tem prišlo, naj v nadaljevanju izvršilnega postopka postopa v skladu z določili ZIZ, pri tem pa naj ne prezre že zgoraj citirana določila 168. člena ZIZ, ki tudi od upnika zahtevajo določeno aktivnost v postopku.

Po tako obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu s 3.točko 365. člena ZPP pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo je odpadla, saj ti niso bili priglašeni. Določila ZPP so bila uporabljena na podlagi 15. člena ZIZ.