Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravne pravilnosti pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje glede pravnih vprašanj: - ali je tožnik zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine vtoževane terjatve, - ali je sodišče druge stopnje, s tem ko je samo opravilo materialno procesno vodstvo glede višine vtoževane terjatve, ravnalo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravne pravilnosti pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje glede pravnih vprašanj: - ali je tožnik zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine vtoževane terjatve, - ali je sodišče druge stopnje, s tem ko je samo opravilo materialno procesno vodstvo glede višine vtoževane terjatve, ravnalo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 100362/2017 z dne 30. 10. 2017 v 1. in 3. točki izreka in v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 6.355,44 EUR s pripadki. Tožniku je naložilo, da v roku 15 dni tožencu plača pravdne stroške v znesku 1.358,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Zaradi odločitve o višini zahtevka in stroških postopka je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržalo za končno odločbo.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče druge stopnje s tem, upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera, ko je v nasprotju s 351. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) samo opravilo materialno procesno vodstvo, ne da bi upravičena oziroma zainteresirana stranka v skladu z 286. členom ZPP uveljavljala kršitev tekom obravnavanja na prvi stopnji ali v pritožbi, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je v nasprotju z načelom dolžnosti stranke, da mora do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP) navesti vsa relevantna dejstva in dokaze, s katerimi utemeljuje svoje navedbe, ponovno dopustilo izvajanje dokazov po izteku roka za predlaganje dokazov in s tem odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS? 2) Ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza zahtevanemu standardu obrazloženosti sodb in ali je tožnik zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine vtoževane terjatve in v povezavi z vprašanjem pod 2. točko? 3) Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniku glede na podano podlago (temelj) tožbenega zahtevka le-tega ni potrebno utemeljiti (izkazati) tudi po višini? 4) V katerih primerih in do kam seže dolžnost sodišča druge stopnje, da samo opravi materialno procesno vodstvo? 5) Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje v obravnavani vmesni sodbi, da za ugoditev zahtevku zadošča že, da tožnik izkaže temelj (podlago) zahtevka, ne pa tudi, da zahtevek ustrezno opredeli in izkaže tudi po višini? Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 46/2010, VIII Ips 399/2008 in II Ips 439/2009 ter na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1951/2015 z dne 5. 2. 2020 in uveljavlja kršitev 286., 286.b in 351. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog je utemeljen v delu, razvidnem iz izreka sklepa.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).