Jedro

Tožničina navedba iz dopolnitve tožbe, da so pogodbo o upravljanju podpisali etažni lastniki s solastniškim deležem, ki presega 50 %, je bila pravočasna in glede na to, da se toženec na to vlogo ni odzval, med pravdnima strankama niti pred vložitvijo pripravljalne vloge o deležu podpisnikov pogodbe ni bilo spora. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da je bila z neupoštevanjem navedbe o solastniških deležih etažnih lastnikov, ki so podpisali pogodbo o upravljanju, storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo zneska 131,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2017 dalje, 102,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 10. 2017 dalje, 122,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2017 dalje, 199,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2017 dalje, 220,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2018 dalje, 190,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2018 dalje, 210,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2018 dalje (I. točka izreka) ter zavrnilo zahtevo tožnice na plačilo pravdnih stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Ugovor toženca, ki ga je podal v zvezi z veljavnostjo upravniške pogodbe, je nesklepčen. Na trditve tožnice, ki je v tožbi trdila, da so upravniško pogodbo podpisali etažni lastniki, katerih solastniški delež presega 50 %, namreč ni odgovoril, zato bi se ta trditev morala šteti za neprerekano in dokazano. S tem, ko sodišče tega ni upoštevalo, je preseglo trditveno podlago toženca in tožnici odvzelo pravico do izjave. Podano je tudi nasprotje med razlogi sodbe, saj je sodišče na eni strani ocenilo, da tožnica ni izkazala, da so pogodbo podpisali etažni lastniki, katerih solastniški deleži presegajo 50 %, po drugi strani pa je nesklepčen ugovor toženca štelo za substanciran, prav tako je spregledalo dejstvo, da toženec na trditev tožnice, da je pogodbo podpisalo več kot 50 % solastniški deleže etažnih lastnikov, ni podal nasprotnih trditev. S tem je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dejstvo, da so pogodbo o upravljanju podpisali etažni lastniki z več kot 50 % solastniškim deležem, je bilo neprerekano, zato ga ni bilo treba posebej dokazovati. Če bi sodišče določila 212. in 214. člena ZPP uporabilo pravilno, bi moralo tožbenemu zahtevku tožnice ugoditi. Ker pa je ugovor toženca tudi sicer nesklepčen in nerazumljiv, je odločitev sodišča pretirano stroga in za tožnico pomeni sodbo presenečenja. Tožnica je namreč iz previdnosti, kljub temu da toženec na dopolnitev tožbe ni odgovoril, vložila pripravljalno vlogo, v kateri je navedla deleže podpisnikov pogodbe o upravljanju, ki znašajo 67,96 %. Dejstvo je, da je tožnica za toženca založila stroške dobaviteljev, izvajalcev in za upravniške storitve, ki jih je toženec koristil in ne plačal. Tožnica ni izčrpala niti pravice do dveh vlog, pri čemer toženec na dopolnitev tožbe ni podal odgovora, zato bi sodišče, če je menilo, da je okoliščina o solastniških deležih odločilna, tožnico moralo pozvati na dopolnitev navedb v skladu z načelom materialno procesnega vodstva. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tudi zato, ker sodba nima razlogov o tem, zakaj bi tožnica morala utemeljevati solastniške deleže, če jih toženec ni prerekal. Sodišče je z odločitvijo tožnici odvzelo pravico do izjave, poleg tega je tožnico neenako obravnavalo, saj je bila v sodni praksi navedena upravniška pogodba že večkrat presojana (VI P 4268/2003, VII P 1463/2009, VII P 1134/2006). Tožnici je bilo prekršena ustavna pravica iz 22., 23., 25. in 14. člena Ustave RS.

3. Toženec na pritožbo tožnice ni podal odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sodbo v sporu majhne vrednosti. V teh sporih je sodbo dopustno izpodbijati zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in izpodbijanje dejanskega stanja ni dovoljeno.

6. Tožnica zahtevaod toženca kot etažnega lastnika plačilo stroškov obratovanja in upravljanja za obdobje od avgusta 2017 do februarja 2018. Toženec je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da med „domnevnim upravnikom“ in etažnimi lastniki ni bila sklenjena pogodba o upravljanju. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi je v dopolnitvi tožbe navedla, - da je upravnica stavbe na podlagi pogodbe o upravljanju z dne 29. 1. 1999, ki jo je podpisala več kot ½ lastnikov po solastniških deležih in ki zavezuje vse etažne lastnike, - da je na podlagi pogodbe o upravljanju za toženca kot etažnega lastnika opravljala storitve upravljanja in plačala račune dobaviteljev, - da je zaradi toženčevega neplačila storitve, ki so bile opravljene zanj, namesto njega plačala sama, in - da zahteva plačilo na podlagi opravljenih storitev in neupravičene obogatitve. Priložila je pogodbo o upravljanju in razdelilnike stroškov. Ne glede na to, da se toženec na te navedbe ni odzval, je tožnica vložila še eno vlogo in navedla, da delež podpisnikov pogodbe po solastniških deležih znaša 67,96 %.

7. Drži, kar navaja sodišče prve stopnje, da lahko stranka s pripravljalno vlogo odgovori na podane navedbe toženca v odgovoru na tožbo (tretji odstavek 452. člena ZPP), vendar v obravnavani zadevi ne gre za primer, ko je tožnica v pripravljalni vlogi (na list. št. 159) podala nove navedbe, temveč je zgolj konkretizirala pravočasno podano navedbo glede višine skupnega deleža podpisnikov po solastniških deležih, in sicer da delež podpisnikov pogodbe po solastniških deležih znaša 67,96 %. Tožničina navedba iz dopolnitve tožbe, da so pogodbo o upravljanju podpisali etažni lastniki s solastniškim deležem, ki presega 50 %, je bila namreč pravočasna in glede na to, da se toženec na to vlogo ni odzval, med pravdnima strankama niti pred vložitvijo pripravljalne vloge o deležu podpisnikov pogodbe ni bilo spora. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da je bila z neupoštevanjem navedbe o solastniških deležih etažnih lastnikov, ki so podpisali pogodbo o upravljanju, storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Glede na to, da gre za spor majhne vrednosti, o katerem je bilo odločeno na podlagi vlog strank, predloženih v postopku, bi pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo kršitev in odločilo v zadevi, vendar tako odločitev preprečuje dvom o tem, ali je bil toženec v času, ko je tekel rok za vložitev odgovora na dopolnitev tožbe, procesno sposoben. Med postopkom je bil namreč zoper njega po uradni dolžnosti uveden postopek postavitve pod skrbništvo, v katerem je bil postavljen pod skrbništvo, med skrbnikovimi nalogami pa je tudi ureditev zadev v zvezi s toženčevimi dolgovi in zastopanje v sodnih postopkih.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP). Sodišče naj preveri, ali je bil toženec ob vročitvi dopolnitve tožbe v odgovor procesno sposoben, po potrebi poskrbi za ustrezno zastopanje in nato ponovno odloči o zadevi.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.