Up-175/00

5.3.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 5. marca 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 456/99 z dne 29. 3. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 1331/98 z dne 16. 6. 1999 in s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 306/94 z dne 8. 10. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnice (tedaj tožnice) za ugotovitev neveljavnosti aneksa k prodajni pogodbi glede stanovanja. Z aneksom sta se stranki dogovorili, da predmet prodajne pogodbe ni tudi sporna klet. Sodišča so ocenila, da tožnica ni uspela dokazati, da aneksa ni podpisala, saj ni plačala predujma za izvedenca grafologa, ta dokaz pa je bil po mnenju sodišč za ugotovitev relevantnih dejstev nujen. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da iz predhodno sklenjene stanovanjske pogodbe izhaja, da je tožnica upravičena tudi do odkupa sporne kleti. Zato naj ne bi bilo logično, da bi sama podpisala aneks, ki ji to pravico jemlje. Meni, da je revizijsko sodišče opustilo presojo revizijskih ugovorov ter ni po uradni dolžnosti opravilo presoje materialnega prava. Sporni aneks, tudi če bi bil podpisan, ne bi mogel veljati, saj naj bi bil v nasprotju z določbami stanovanjskega zakona. Ker naj bi nasprotno stranko zavezovala kontrahirna dolžnost, naj bi določbe aneksa, ki niso v skladu z zakonom, nadomestile določbe zakona. Iz teh pa naj bi izhajalo, da mora biti predmet prodajne pogodbe tudi sporna klet. Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava.

V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v izpodbijani sodbi ni. Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave med drugim izhaja, da se mora sodišče seznaniti z navedbami strank, pretehtati njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so za odločitev relevantne, tudi opredeliti. Vendar sodišča te ustavne zahteve niso prekršila. Sodišča so se v obrazložitvi sodb dovolj izčrpno opredelila do bistvenih navedb in argumentov pritožnice. Ne gre za to, da bi sodišča prezrla njene navedbe, pač pa zgolj za to, da materialnopravna presoja sodišč ni ugodna za pritožnika, kar pa ne more pomeniti kršitve procesnega jamstva iz 22. člena Ustave. Kot je obrazloženo zgoraj, ni pristojnost Ustavnega sodišča, da bi presojalo pravilnost dejanskih ugotovitev in pravne presoje sodišč.

Zadošča ugotovitev, da v izpodbijani sodbi ni pravnih stališč, ki bi bila nezdružljiva s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Prav tako ni mogoče reči, da bi bila odločitev sodišč očitno napačna in brez razumne pravne utemeljitve, kar bi lahko predstavljalo kršitev prepovedi sodniške samovolje, ki tudi izhaja iz 22. člena Ustave. Zavrniti je treba tudi očitek pritožnice, da naj bi sodišče kršilo njene ustavne pravice, ker ni po uradni dolžnosti opravilo preizkusa pravilne uporabe materialnega prava tudi mimo navedb v reviziji. Predvsem naloga stranke v pravdnem postopku (še posebej, če jo zastopa odvetnik, katerega dejavnost je, da kot pravni strokovnjak zastopa stranke pred sodiščem) je, da z vestnim in skrbnim sodelovanjem v postopku in opravo procesnih dejanj poskrbi za varstvo svojih pravic - tudi z izdelavo pravno argumentirane revizije.

3.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

dr. Lojze Ude