Jedro

Z ZDS-F je bilo s 3. odstavkom 3. člena ZDS dano pooblastilo davčni upravi, da odmerja, pobira in izterjuje obvezni zbornični prispevek oziroma članarino od obveznih članov GZS; medsebojno razmerje se določi s pogodbo. Bistveno za odločitev, ali zadeva spada v sodno pristojnost, je bilo torej, ali je bil predlog za izvršbo vložen po začetku veljavnosti ZDS-F - v tem primeru plačila članarin ni bilo mogoče zahtevati v sodnem postopku in bi se sodišče zato moralo izreči za nepristojno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je izreklo za nepristojno za odločanje o zadevi (1. točka izreka) in razveljavilo opravljena pravdna dejanja (2. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča x z dne

10.06.2003, opr. št. Ig 2003/04879, je razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in zavrglo tožbo (3. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, naj toženi stranki povrne njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 32.100,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne

11.11.2004 dalje do plačila (4. točka izreka).

V pravočasni pritožbi je tožeča stranka nasprotovala izpodbijanemu sklepu. Predlagala je razveljavitev in priglasila stroške.

Pritožba ni utemeljena.

V obdobju pred 10.10.2001, torej pred začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi (v nadaljevanju: ZDS-F), je v zvezi s pojmom javne dajatve ter vprašanjem sodne oziroma upravne pristojnosti treba odgovor iskati v 2. odstavku 20. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZGZS): zbornica samostojno odmerja in pobira članski prispevek (kot javno dajatev), lahko pa to po pogodbi prenese na Davčno upravo RS (v nadaljevanju: DURS). Ali gre za upravno ali sodno pristojnost je poskušala vsebinsko razlikovati že teorija; skladno z njenim stališčem se v upravnem postopku odloča o določenih pravicah ali pravnih razmerjih takrat, ko to posebej predpisuje zakon. Do

10.10.2001 je tako tožeča stranka kljub morebitnemu obstoju pogodbe z DURS samostojno (sodno) uveljavljala svojo pravico do članskega prispevka (glej tudi sklep III Ips 99/2001 z dne 11.10.2001). Po stališču teorije bi bilo namreč treba v ZGZS izrecno predpisati, da GZS odmerja in pobira ter izterjuje obvezni zbornični prispevek oziroma članarino po Zakonu o upravnem postopku oziroma Zakonu o davčnem posotpku kot specialnem zakonu, ki ureja izterjavo davkov.

Ker tega izrecnega zakonskega pooblastila GZS ni imela, je bilo za izterjavo članskega prispevka GZS pristojno sodišče. Šele z ZDS-F je bilo s 3. odstavkom 3. člena ZDS dano pooblastilo davčni upravi, da odmerja, pobira in izterjuje obvezni zbornični prispevek oziroma članarino od obveznih članov GZS; medsebojno razmerje se določi s pogodbo. Bistveno za odločitev, ali zadeva spada v sodno pristojnost, je bilo torej, ali je bil predlog za izvršbo vložen po začetku veljavnosti ZDS-F - v tem primeru plačila članarin ni bilo mogoče zahtevati v sodnem postopku in bi se sodišče zato moralo izreči za nepristojno.

Ob v času odločitve veljavnem pozitivnem pravu se je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru tako pravilno izreklo za nepristojno; predlog za izvršbo je bil namreč vložen po začetku veljavnosti ZDS-F (glej tudi Juhart: Civilno procesno pravo FLRJ, stran 459 - 460).

Glede na to, da sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP), na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep kot zakonit in pravilen potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.