Jedro

Ogroženost otrok, ki je posledica nesoglasij med starši o načinu in obsegu preživljanja časa z otroki, težav pri predaji otrok, izpostavljenosti otrok konfliktov med starši, ne more biti razlog za začasno dodelitev otroka v varstvo in vzgojo, terja pa ureditev stikov s sodno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče delno ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca z dne 10. 2. 2021 in delno predlogu predlagateljice z dne 12. 2. 2021 in tudi po uradni dolžnosti uredilo stike med otrokoma in staršema tako, da otroka pri posameznem staršu preživita en teden zdržema, v času od ponedeljka do vključno petka, en dan popoldne (od zaključka vrtca oziroma šole oziroma od 15.00 ure, če ta dan ni šole oziroma vrtca do 18.30 ure) preživita z drugim staršem. Kar je zahtevala predlagateljica oziroma nasprotni udeleženec več oz. drugače, je sodišče zavrnilo.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija predlagateljica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče predlagateljici dodelilo oba otroka v vzgojo in varstvo, z nasprotnim udeležencem pa bi se določili stiki. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. V obrazložitvi navaja, da je nasprotni udeleženec vložil začasno odredbo zgolj z namenom, da bi predlagateljico izsilil, da se z otrokoma vrne v skupno prebivališče na naslov .... Z očetom otrok zaradi razlogov, ki so na njegovi strani, konstruktivna komunikacija ni mogoča. Nasprotuje vsem predlogom matere in njenim stališčem, njegova komunikacija je konfliktna. Konsenza v zvezi z varstvom in vzgojo otrok ne moreta doseči, zato bosta otroka tedensko obravnavana drugače, kar ne more biti v njuno korist. Skupna vzgoja in varstvo v takšnih pogojih nista mogoča. 3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med strankama postopka je v teku postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev mld. otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov in plačilo preživnine. Oba udeleženca sta vložila predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katerega naj se otroka dodelita v varstvo in vzgojo enemu od staršev, tako da drugi od staršev izvršuje stike na način, kot je opisan v predlogu za izdajo začasne odredbe. Drug drugega obtožujeta, da zadržujeta otroka pri sebi in ju ločujeta od nasprotnega starša. Očitata si neprimerne vzgojne pristope, zaradi nezmožnosti komunikacije in doseganja konsenza drug drugemu očitata samovoljnost. V izpodbijanem sklepu sta delno zavrnjena predloga predlagateljice in nasprotnega udeleženca, da se otroka do pravnomočnega zaključka postopka v zvezi z razvezo dodelita v varstvo, vzgojo in oskrbo enemu od staršev, stiki med starši in otrokoma pa so po uradni dolžnosti urejeni tako, da do pravnomočne odločitve v zadevi preživljata en teden zdržema pri vsakem od staršev.

6. Izpodbijani sklep ni obremenjen s posplošeno očitano absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sklep vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih.

**O predlagateljičinem predlogu za začasno dodelitev otrok v varstvo in vzgojo**

7. Sodišče prve stopnje je v 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, v kakšnih primerih lahko izda začasno odredbo o dodelitvi otroka v vzgojo in varstvo. Podrobno utemeljeni odločitvi sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče nima česa dodati. Zgolj zaradi preglednosti tega sklepa na kratko povzema: bistvo regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek nepravdnega postopka in pravnomočno odločbo. Za izdajo začasne odredbe morajo tako biti izkazane okoliščine, ki zahtevajo začasno, a nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je, kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, omejena le na nujne – izjemne primere.

8. Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je odločitev v otrokovo korist, sodišče mora ugotoviti njihovo ogroženost. Začasna odredba se izda samo glede vprašanja, glede katerega je otrok ogrožen. Ogroženost otrok, ki je posledica nesoglasij med starši o načinu in obsegu preživljanja časa z otroki, težav pri predaji otrok, izpostavljenosti otrok konfliktov med starši, ne more biti razlog za začasno dodelitev otroka v varstvo in vzgojo, terjajo pa ureditev stikov s sodno odločbo.

9. Sodišče prve stopnje (gl. 10. točka obrazložitve) je odločitev sprejelo po tem, ko je center za socialno delo opravil razgovore z obema staršema z obiskom na domu, pridobilo poročilo osebne zdravnice, poročilo vrtca in šole, in ni ugotovilo, da bi katerikoli od staršev otroka ogrožal, se jima ne bi posvečal oziroma do njiju ne bi bil ljubeč. Ugotovilo je, da oba sodelujeta z vrtcem in šolo, kot tudi pediatrom. Oba starša z otrokoma preživljata čas aktivno in ju spodbujata k ustvarjalnosti, jima postavljata ustrezne meje in jima nudita ustrezne vzgojne vzpodbude. Zato tudi po prepričanju višjega sodišča pogojev za izdajo začasne odredbe o dodelitvi otrok v tej fazi postopka ni.

10. Začasna dodelitev otrok enemu ali drugemu od staršev ob nepopolno izvedenem dokaznem postopku (kar je postopku z začasno odredbo imanentno) lahko nedopustno prejudicira končno odločitev o dodelitvi. V situaciji, kot je obravnavana, pa mora biti sodišče še posebej pozorno, da do tega ne pride.

**O ureditvi stikov**

11. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da bo način izvajanja stikov, kot ga je določilo (torej da otroka pri vsakem od staršev do pravnomočnega zaključka tega postopka zdržema preživita teden dni), oba starša zavezalo k obojestranskemu pozitivnemu obnašanju pri uresničevanju pravice do stikov. Zato mora tisti od staršev, pri katerem bosta otroka tisti teden v varstvu in vzgoji, opustiti vse, kar bi drugemu staršu oteževalo stike med tednom, ki ga otroka ne preživita z njim.

12. Ker sta starša zaradi nerazrešenega partnerskega odnosa v konfliktu in drug drugega obtožujeta, da otroke odtujuje in drugemu onemogoča stike ter se ne strinjata v zvezi z vzgojnimi pristopi, je bilo sodišče prve stopnje prisiljeno urediti stike med starši in otrokoma na način, ki bo presegel predhodno nesposobnost ustreznega komuniciranja med staršema, otrokoma pa kljub temu priskrbel neko stalnico glede načina izvrševanja stikov. Pritožbeno sodišče sodi, da bosta otroka na podlagi odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ohranila občutek povezanosti tako z materjo kot tudi očetom in med seboj ter da je v tem trenutku v največjo korist otrok, da ohranjata intenziven in obsežen stik z obema od staršema na način, da zdržema preživita z vsakim od njiju teden dni.

13. Pritožnica razlogov za drugačno ureditev stikov v tej fazi postopka ne izkazuje. V dobro obeh otrok bi se oba udeleženca morala vzdržati ravnanj, v katerih v njuno konfliktno razmerje vpletata tudi otroka in ju s tem čustveno obremenjujeta; zmanjšanje stikov z očetom na katerega sta otroka navezana, pa k zaščiti njunega zdravega razvoja ne bi prispevalo ničesar.

14. Po povedanem pritožba predlagateljice ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).