Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob neizpodbijani dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil tekom postopka v tej pravdni zadevi nad tožečo stranko začet stečajni postopek in je vsled tega pravdni postopek že na podlagi samega zakona prekinjen (člen 205/I, točka 4, ZPP v zvezi s prvim odstavkom 244. člena ZFPPIPP), sodišče prve stopnje pa je o prekinitvi izdalo tudi sklep, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim to poziva stečajnega upravitelja tožeče stranke, da prevzame pravdni postopek ter da se prekinjeni postopek nadaljuje, pravilen in zakonit.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo: “Stečajnega upravitelja tožeče stranke se poziva, da prevzame pravdni postopek med tožečo in toženo stranko ter se prekinjeni postopek nadaljuje.” Tožeča stranka po odvetniku sklep sodišča prve stopnje izpodbija s pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je kljub temu, da je postopek prekinjen, sodišče izvedlo nekatera procesna dejanja in je tožeča stranka prejela pisanja, ki jih nato navede. Opozarja na določbo člena 207 ZPP, ki določa, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki določeni za pravdna dejanja, dokler traja prekinitev postopka pa ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj; pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. Navaja, da bi sodišče moralo razveljaviti vsa procesna dejanja, ki jih je opravilo tekom prekinitve postopka, pri čemer je tekom postopka tožeči stranki (ter toženi stranki) na podlagi podanega poziva določilo posamezne roke za opravo procesnih dejanj ter vročalo vabila na naroke za glavno obravnavo. Ker sodišče v izpodbijanem sklepu o nadaljevanju postopka ni razveljavilo izvedenih procesnih dejanj, je izdan sklep o nadaljevanju postopka, po stališču tožeče stranke, nezakonit. Tožeča stranka tako predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje zadevo v ponovno odločanje, oziroma, da izpodbijani sklep spremeni ter razveljavi procesna dejanja izvedena tekom prekinitve postopka.
Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi določila 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki v prvem odstavku določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona nadaljuje, ko ga […], stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi naj to storijo. Roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka (četrti odstavek). Stranki, ki ni predlagala nadaljevanja postopka, se vroči sklep o nadaljevanju postopka po 142. členu tega zakona (peti odstavek).
Ob neizpodbijani dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil tekom postopka v tej pravdni zadevi nad tožečo stranko začet stečajni postopek in je vsled tega pravdni postopek že na podlagi samega zakona (člen 205/I, točka 4, ZPP v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP) prekinjen, sodišče prve stopnje pa je o prekinitvi izdalo tudi sklep I Pg 207/2006 z dne 15. 3. 2011, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim to poziva stečajnega upravitelja tožeče stranke, da prevzame pravdni postopek ter da se prekinjeni postopek nadaljuje, pravilen in zakonit. Razlogi, kot jih v utemeljitev pritožbe navaja tožeča stranka niso razlogi, s katerimi bi lahko izpodbila pravilnost sklepa sodišča prve stopnje, saj sodišče s tem sklepom ni odločalo o pravilnosti oziroma zakonitosti procesnih dejanj, ki naj bi bila opravljena v času prekinjenega postopka, kot to navaja tožeča stranka.
Pritožba tožeče stranke je zato neobrazložena in je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje preizkusilo le v mejah razlogov, na katerem pazi po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava in ker takšnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni zasledilo je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo materialno pravno pravilen sklep sodišča prve stopnje (člen 365, točka 2 ZPP).