Jedro

Iz navedenih določil devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodstva, ki je to funkcijo opravljalo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Na posameznem članu poslovodstva pa je, da se te odgovornosti razbremeni, in sicer tako, da izkaže, da na nastanek teh okoliščin, torej na nezadostno stečajno maso, ni mogel vplivati. Za kaj takega pa ne zadostuje zgolj ugovorna navedba, da stečajni dolžnik v času odhoda pritožnice ni bil insolventen. To trditev mora namreč tudi utemeljiti, prav tako pa jo mora tudi dokazati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nekdanje poslovodje stečajnega dolžnika A. A., ki ga je vložila dne 11. 6. 2025 zoper sklep z dne 20. 5. 2025.

2.Zoper navedeni sklep se je A. A. pravočasno pritožila. Navaja, da je bila poslovodja dolžnika le na papirju, na izrecno prošnjo bivšega partnerja B. A. V podjetje ni nikoli vstopila, prav tako ni imela vpogleda v poslovanje podjetja in se ni ukvarjala z njegovim poslovanjem. Ker je dejansko sploh ni bilo zraven pri podjetju, na nastanek okoliščin ni mogla vplivati. Prav tako ni prejela nikakršnega plačila za svoje delo. V podjetju C., d. o. o., ni nič aktivno ali pasivno sodelovala. To bi lahko potrdili tudi zaposleni v podjetju, saj je tam nihče ne pozna, niti je niso nikoli videli v podjetju. V družbi torej sploh ni imela vpliva. V času, ko je postala poslovodja, družba še ni bila trajneje nelikvidna, pri čemer pa poslovanja podjetja niti ne pozna. Izpostavlja tudi napačno razmišljanje oziroma ugotovitev sodišča v 15. točki sklepa, ki se je na podlagi njenega pavšalnega ugovora odločilo, kot se je. V ugovoru se ni pravilno izrazila oziroma ni niti odgovorila na vse zahtevano od sodišča.

3.Na pritožbo je odgovorila upraviteljica in pojasnila, da je glede nakazanih sredstev v višini 5.000,00 EUR prišlo do zamenjave priimkov. Sicer pa pritožbenih navedb ne more komentirati, saj ji relevantna dokumentacija družbe ni bila predana. Družba nikoli ni oddala računovodskih izkazov na Ajpes. Zato upraviteljica ni mogla preveriti poslovanja družbe, podpisovanja morebitne dokumentacije, sprejemanja poslovnih odločitev itd. v času, ko je funkcijo poslovodje družbe opravljala ga. A. A. Bi pa se morali poslovodje že ob imenovanju na to funkcijo zavedati velike odgovornosti tega položaja, saj funkcija poslovodje ni zgolj formalnost ali vloga „na papirju“, temveč vključuje dolžnost skrbnega, vestnega in odgovornega vodenja družbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sodišče s sklepom z dne 20. 5. 2025 nekdanjima poslovodjema stečajnega dolžnika D. D. in A. A. naložilo solidarno povračilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v znesku 2.197,35 EUR.

6.A. A. je zoper ta sklep ugovarjala, da dve leti od 8. 5. 2024 (začetek stečaja) ni bila član poslovodstva v tej firmi, saj je 20. 4. 2023 odšla iz podjetja pravočasno in takrat podjetje ni bilo insolventno. Poslovodja je bila le dva meseca in pol, od 14. 2. 2023 do 20. 4. 2023 in je svojo funkcijo pravočasno zaključila, zato ne ve, zakaj bi morala karkoli plačevati, saj je z njenim odhodom podjetje poslovalo naprej in sama ni imela nobenega vpliva na preostanek poslovanja podjetja.

7.Ker je v obravnavani zadevi predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik, je bil v skladu s sedmim odstavkom 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP začetni predujem izplačan iz podračuna sodišča. Če v takem primeru vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka; posamezni član poslovodstva pa se odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP).

8.V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje odgovorilo na ugovorne navedbe. Navedlo je, da je bila A. A. poslovodja dolžnika od 14. 2. 2023 do 20. 4. 2023, torej v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka, ki se je pričel 8. 5. 2024. V nadaljevanju je še navedlo, da bivša poslovodja stečajnega dolžnika ni izkazala dejstev, ki bi jo te odgovornosti razbremenila, tudi navedb ni podala. Razlogi, ki jih navaja, da je iz podjetja odšla pravočasno in da le-to ni bilo insolventno, niso razlogi, na podlagi katerih bi lahko z ugovorom uspela, saj okoliščin ni ne opisala in ne izkazala. Iz vpogleda v Ajpes namreč izhaja, da je stečajni dolžnik v preteklosti ustvarjal prihodke, torej bi poslovodja morala zaznati trajnejšo nelikvidnost in insolventnost ter pravočasno ukrepati in predlagati začetek stečajnega postopka. V zvezi s tem ji očita kršitev dolžnosti iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP. A. A. pa ni pravočasno vložila predloga za začetek stečajnega postopka, zato je odgovorna za plačilo.

9.Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, ima odgovornost članov poslovodstva enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Ko je poslovodstvo kršilo svoje obveznosti iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP, torej ni v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, vložilo predloga za začetek stečajnega postopka, je s svojimi ravnanji povzročilo, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Kot nadalje pravilno navaja, se član poslovodstva lahko razbremeni odgovornosti za to obveznost, če trdi in dokaže, da v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, družba še ni bila trajneje nelikvidna, ali da je vzrok trajnejše nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov postopka.

10.Iz navedenih določil devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodstva, ki je to funkcijo opravljalo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Na posameznem članu poslovodstva pa je, da se te odgovornosti razbremeni, in sicer tako, da izkaže, da na nastanek teh okoliščin, torej na nezadostno stečajno maso, ni mogel vplivati. Za kaj takega pa ne zadostuje zgolj ugovorna navedba, da stečajni dolžnik v času odhoda pritožnice ni bil insolventen. To trditev mora namreč tudi utemeljiti, prav tako pa jo mora tudi dokazati. Pritožnica pa ni storila ničesar od tega, sploh ne v ugovoru. Zgolj s svojo trditvijo pa se ne more razbremeniti svoje odgovornosti. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo o ugovoru.

11.V pritožbi pritožnica navaja, da svoje pristojnosti, ki jih ima kot poslovodja, sploh ni izvrševala, zaradi česar naj ne bi bila odgovorna za stanje družbe. Vse trditve v zvezi s tem predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče ne sme upoštevati, saj pritožnica ni izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do izdaje izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato na odločitev o pritožbi ne morejo vplivati.

12.V zvezi s tem višje sodišče zgolj opozarja, da niti ni sporno, da je bila pritožnica direktorica stečajnega dolžnika v obdobju dveh let pred začetkom stečajnega postopka. V skladu s 515. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ima družba z omejeno odgovornostjo poslovodjo (direktorja), ki na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa, zanj pa se smiselno uporablja določba 263. člena ZGD-1. Pri opravljanju svojih nalog mora ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Tudi v primeru, da gre samo za formalnega (slamnatega) poslovodjo, te okoliščine ni mogoče razlagati na način, da je tak poslovodja prost vsake obveznosti v zvezi z vodenjem družbe in s tem vsake odgovornosti za škodo, ki družbi tudi zaradi njegove opustitve ustrezne skrbnosti nastane (enako tudi sklep VSK I Cpg 135/2022 z dne 23. 11. 2022).

13.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, saj se pritožnica ni uspela razbremeniti svoje odgovornosti, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 233, 233/9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.