Jedro

Iz listinske dokumentacije, ki izvira iz predkazenskega postopka, ni razvidno, da bi obtoženec dobil kakršenkoli pravni pouk, saj ta ni zapisan niti v zapisniku o zasegu predmetov, niti v uradnem zaznamku z dne 4. 9. 2017. Vendar pa je policist A. A. zaslišan kot priča 9. 1. 2023 pojasnil, da je obtoženec pred zasegom bil poučen o svojih pravicah in o tem glede česa naj bi se opravil zaseg. Glede vsebine pravnega pouka je povedal, da je obtoženec bil poučen o tem, da ga sumijo kaznivega dejanja, povezanega s prepovedanimi drogami in da ″ne rabi″ izročiti ničesar, če to ne želi, da pa bo v vsakem primeru pregledal njegov nahrbtnik, glede na to, da je zaznal, da je v njem prepovedana droga. Sodišče prve stopnje je verjelo taki izpovedbi priče, ker je njegovo izpoved ocenilo kot resnicoljubno in relativno točno.

Policist je torej obtoženca poučil, da ni dolžan (da ne rabi) ničesar izročiti in ga v nadaljevanju opozoril, kako bo postopek potekal dalje, v kolikor predmeta ne bo izročil, pri čemer pa taka pojasnila ni mogoče šteti kot grožnjo, pač pa kot pouk o pravnih posledicah. Tak pouk pa je nedvomno dopuščal možnost obtožencu, da bi ostal tudi popolnoma pasiven.

Izrek

I. Pritožbi Okrožnega državnega tožilstva v Celju se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da glasi: Predlog zagovornice za izločitev dokazov se zavrne kot neutemeljen.

II. Pritožba zagovornice se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod I. točko izreka, ob delni ugoditvi predlogu zagovornice obtoženega za izločitev dokazov, iz spisa izločilo v točki I. naštete dokaze in njihove reprodukcije, pod II. točko izreka odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa izločijo dokazi in nepobeljene listine zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno, ter pod III. točko izreka odločilo, da se v preostalem delu predlog zagovornice obtoženega za izločitev dokazov zavrne kot neutemeljen.

2. Zoper tak sklep se pritožujeta okrožno državno tožilstvo, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zagovornice za izločitev dokazov zavrne, ter obtoženčeva zagovornica, ki izpodbija odločitev pod točko III. izreka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni v točki III. izreka tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi v celoti oziroma podredno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba tožilstva je utemeljena, pritožba zagovornice pa neutemeljena.

4. V predmetni zadevi se obtožencu z obtožnico, ki je postala pravnomočna 25. 2. 2021, očita storitev kaznivega dejanja po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Očitki iz obtožnice temeljijo tudi na zasegih predmetov, ki so bili izvršeni 4. 9. 2017 ter 31. 1. 2018. 5. V zvezi z zasegom predmetov z dne 4. 9. 2017 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obtoženčev privilegij zoper samoobtožbo ni bil ustrezno varovan, ker pravni pouk, ki ga je bil deležen s strani policista A. A., ni bil ustrezen in obtožencu ni omogočal informiranja ter prostovoljne odločitve o izročitvi predmetov.

6. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, je ob zasegu predmetov 4. 9. 2017, že bil osredotočen sum na osumljenega B. B., zaradi česar bi ga policisti morali ustrezno poučiti po določilu četrtega odstavka 148. člena ZKP, še preden je ta izročil prepovedano drogo. Policista sta namreč tega dne opazila dva mlajša fanta, ki sta v parku kadila, pri čemer sta v zraku zaznala tudi vonj po prepovedani drogi konoplji. C. C., ki naj bi kadil prepovedano drogo, naj bi policistom povedal, da mu je obtoženi za 5,00 EUR prodal vršiček prepovedane droge - rastline konoplje. V nadaljevanju sta policista opravila identifikacijski postopek z mlajšim fantom, ki pri sebi ni imel dokumentov, je pa v nahrbtniku imel napotnico za opravljanje prakse. Ko je odprl nahrbtnik in iz njega vzel list papirja, je policist opazil, da ima v nahrbtniku manjše PVC vrečke, v katerih je neznana zelena posušena rastlina in zaznal močan vonj po konoplji. Za tega fanta se je izkazalo, da je to obtoženi B. B. 7. Pritožbeno sodišče soglaša s povzetim zaključkom sodišča prve stopnje, da je v trenutku zasega že bil osredotočen sum, da je obtoženi B. B. storil kaznivo dejanje in da bi mu zato policist moral podati pravni pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP, da bi zagotovil, da lahko obtoženec svobodno odloča o tem, ali bo sodeloval pri izročitvi predmetov in da bi se lahko štelo, da je obtoženi te predmete prostovoljno izročil. Pravilna je tudi ugotovitev, da iz listinske dokumentacije, ki izvira iz predkazenskega postopka, ni razvidno, da bi obtoženec dobil kakršenkoli pravni pouk, saj ta ni zapisan niti v zapisniku o zasegu predmetov, niti v uradnem zaznamku z dne 4. 9. 2017. Vendar pa je policist A. A. zaslišan kot priča 9. 1. 2023 pojasnil, da je obtoženec pred zasegom bil poučen o svojih pravicah in o tem glede česa naj bi se opravil zaseg. Glede vsebine pravnega pouka je povedal, da je obtoženec bil poučen o tem, da ga sumijo kaznivega dejanja, povezanega s prepovedanimi drogami in da ″ne rabi″ izročiti ničesar, če to ne želi, da pa bo v vsakem primeru pregledal njegov nahrbtnik, glede na to, da je zaznal, da je v njem prepovedana droga. Sodišče prve stopnje je verjelo taki izpovedbi priče, ker je njegovo izpoved ocenilo kot resnicoljubno in relativno točno, vendar je ocenilo, da glede na vsebino pouka, o kakršni je izpovedal policist A. A., ni mogoče trditi, da je bil spoštovan obtoženčev privilegij zoper samoobtožbo. Po oceni sodišča prve stopnje se obtoženec ob takem pravnem pouku ni mogel prostovoljno odločiti o izročitvi predmetov, saj je bil soočen z izbiro, da predmetov ne izroči, vendar bi v tem primeru policist v vsakem primeru pregledal njegov nahrbtnik, kar pomeni, da ni šlo za izročitev brez kakršenkoli prisile.

8. Pritožbeno sodišče s takim zaključkom ne soglaša in v nasprotju s sodiščem prve stopnje meni, da s takim pravnim poukom obtožencu ni bila onemogočena svobodna odločitev o izročitvi predmetov, saj v opisani situaciji in v okviru pravnega pouka, ki ga je bil deležen obtoženec, v nasprotju z zaključki sodišča prve stopnje, ni bila prisotna oblastna prisila, ki obtožencu ne bi puščala nobene druge izbire, kakor da predmete izroči. Jasno je namreč, da je policist obtoženca poučil, da ni dolžan (da ne rabi) ničesar izročiti in ga v nadaljevanju opozoril, kako bo postopek potekal dalje, v kolikor predmeta ne bo izročil, pri čemer pa taka pojasnila ni mogoče šteti kot grožnjo, pač pa kot pouk o pravnih posledicah. Tak pouk pa je nedvomno dopuščal možnost obtožencu, da bi ostal tudi popolnoma pasiven. Tako tožilstvo utemeljeno očita, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil zaseg predmetov dne 4. 9. 2017 nezakonit in da sodišče na tako pridobljene dokaze ne sme opreti sodbe.

9. Ker glede na pojasnjeno in glede na ugotovljeno postopanje policista A. A., ob zasegu predmetov 4. 9. 2017 obtožencu ni bil kršen privilegij zoper samoobtožbo, je pritožbeno sodišče pritožbi državnega tožilstva ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog obtoženčeve zagovornice za izločitev dokazov tudi v delu, se ki nanaša na zaseg predmetov, ki je bil opravljen 4. 9. 2017. 10. Ob navedenem se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo pritožbenih navedb obtoženčeve zagovornice, da je glede na pravilne ugotovitve dejanskega stanja sodišče preveč ozko izločilo samo dele dokazov v spisu tako, da je pobelilo določene povedi iz listinskih dokazov, ki so bili pridobljeni nezakonito in da bi sodišče moralo iz spisa v celoti izločiti tudi poročilo NFL, zapisnik o hišni preiskavi, na njej zasežene predmete, uradni zaznamek kaznivega dejanja ter na podlagi njih pridobljene dokaze in listine, ki vsebujejo podatke in navedbe iz teh listin v skladu z doktrino sadežem zastrupljenega drevesa ter da je izpodbijani sklep v prvi alineji I. točke izreka sam s seboj v nasprotju, saj bi moralo sodišče izločiti zadnji dve povedi prvega odstavka uradnega zaznamka z dne 4. 9. 2017 na listni št. 34 spisa.

11. Neutemeljena pa je pritožba zagovornice v delu, ko izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z zasegom predmetov 31. 1. 2018. Glede zasega predmetov dne 31. 1. 2018 je namreč policist A. A. na zaslišanju 9. 1. 2024 povedal, da sta s kolegom D. D. obtoženca pred zasegom predmetov tega dne poučila o pravicah po četrtem odstavku 148. člena ZKP, vendar pa je obtoženec že ob tem, ko sta pristopila do njega, sam po sebi rekel, da ima prepovedano drogo in da je to izjavil še preden sta ga s kolegom pozvala k izročitvi predmetov in preden sta ga poučila o njegovih pravicah. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo izpovedbi policista A. A., ker je ta verodostojno izpovedal o okoliščinah podaje pravnega pouka in relativno točno opisal okoliščine zasega, s tem pa prepričal sodišče, da je obtoženec pred zasegom 31. 1. 2018 bil ustrezno poučen in je pri zasegu od vsega začetka tudi prostovoljno sodeloval. Izjava obtoženca 31. 1. 2018, da ima prepovedano drogo, ki jo je dal policistu še preden je ta pristopil do njega oziroma mu pojasnil zakaj je pristopil do njega, predstavlja samoovadbo, v takem primeru pa se obtoženec ne more uspešno sklicevati na kršitev privilegija zoper samoobtožbo. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe zagovornice, da izjava obtoženca, da ima prepovedano drogo, ne pomeni, da je obtoženec prostovoljno sodeloval s policistoma. Tudi če ravnanja obtoženca, o katerem je izpovedal policist A. A., temelji na njegovi predhodni izkušnji, ki jo je imel s tem policistom o njunem prvem srečanju, ni mogoče trditi, da bi bil tak zaseg predmetov, ki temelji na samoovadbi, nezakonit, ker naj bi bilo obtoženčevo ravnanje posledica napačne informiranosti o pravicah dne 4. 9. 2017. Kot je bilo izpostavljeno zgoraj je namreč pouk, ki ga je policist dal obtoženemu 4. 9. 2017, bil popolnoma primeren in je nedvomno omogočal obtožencu možnost prostovoljne izbire ter možnost, da ostane v predmetnem postopku povsem pasiven.

12. Neutemeljene pa so tudi trditve, da ni logičen zaključek sodišča pod točko 20 obrazložitve, da je verjetno, da se je policist A. A. na naroku 9. 1. 2024 podrobneje spomnil okoliščin in podrobnosti v zvezi z zasegom, ob zaslišanju v preiskavi 25. 9. 2019, ko o okoliščinah zasega ni izpovedoval. Ne glede na to, da je policist lahko pričakoval, o čem bo zaslišan na naroku 9. 1. 2024, ni podlage za trditve, da naj bi policist glede na zavedanje pomena svojega pričanja, svoje pričanje prikrojil tako, da je izpovedal nekaj, kar se ni zgodilo.

13. Zagovornica pa sodišču prve stopnje neutemeljeno očita tudi, da je zmoten zaključek, da je odredba za hišno preiskavo, ki je temeljila tudi na dokazih, pridobljenih na nezakonit način, na zakonitost odredbe ni vplivala. Poleg tega, da se je mogoče strinjati s prepričljivo argumentacijo sodišča prve stopnje v zvezi z zakonitostjo zasega predmetov, saj je pravilno ocenilo, da bi bila hišna odredba izdana tudi v primeru, če bi sodišče razpolagalo zgolj s podatki pridobljenimi ob zasegu 31. 1. 2018, je potrebno upoštevati predhodno odločitev sodišča druge stopnje, da tudi zaseg predmetov dne 4. 9. 2017 ni bil izveden nezakonito in da tako zakonitost odredbe za hišno preiskavo z dne 31. 1. 2018, ni vprašljiva.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zagovorničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ob ugoditvi pritožbi tožilstva pa izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zagovorničin predlog za izločitev dokazov v celoti zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).