Jedro

ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo Družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikovanja. Izjema so le tisti postopki, ki jih opredeljuje 25m člen novele ZPPOLS.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (pod točko 2. izreka), da mora drugi toženec plačati prvemu tožencu 127.800,00 SIT s pripadki, in tretji toženec prvemu tožencu 1.260.250,00 SIT s pripadki. Sodišči sta zavrnili tožbeni zahtevek, ker tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe za oškodovanje družbene lastnine, kot ga je v danem primeru ugotovila Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij v reviziji pri prvem tožencu, opravljeni v skladu z določbo 1.a člena novele Zakona o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur. l. RS, št. 58/95, kratko ZAPPNI). Sodišči sta svojo odločitev utemeljili na določbi 25.h člena novele Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznosti Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. l. RS, št. 57/95, kratko ZPPOLS), po kateri imajo po vpisu lastninskega preoblikovanja podjetij v sodni register aktivno legitimacijo za vložitev tožbe za povrnitev škode zaradi oškodovanja družbene lastnine iz 48. in 48.a člena ZLPP samo delničarji oziroma družbeniki, in to v imenu družbe po splošnih pravilih obligacijskega prava. V obravnavani zadevi je bilo lastninsko preoblikovanje prvega toženca vpisano v sodni register dne 03.02.1998, družbeni pravobranilec pa je vložil tožbo zatem 12.05.1998. K temu razlogu za zavrnitev tožbenega zahtevka je sodišče druge stopnje še dodalo, da se po določbi drugega odstavka 65. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojna družbe (Ur. l. RS, št. 30/98, kratko ZZLPPO) določba 25.m člena novele ZPPOLS (ta zakon je sicer po prvem odstavku 65. člena ZZLPPO nehal veljati) - ki določa, da ostane družbeni pravobranilec aktivno legitimiran pri oškodovanju družbene lastnine tudi po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register - še v uporabi, toda le za postopke, "ki jih vodi", se pravi, ki jih je začel pred uveljavitvijo ZZLPPO dne 01.05.1998; v tej zadevi pa je družbeni pravobranilec vložil tožbo zatem 12.05.1998. Proti sodbama prve in druge stopnje vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo obeh sodb tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podredno da se sodbi razveljavita in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča in tožena stranka na zahtevo za varstvo zakonitosti nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti meni, da je tožeča stranka - družbeni pravobranilec ostal v obravnavani zadevi pristojen za vložitev tožbe zaradi oškodovanja družbene lastnine ne glede na vpis lastninskega preoblikovanja prvega toženca v sodni register. To zato, ker mu to legitimacijo dajejo določbe 1. člena Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 69/95, kratko ZDP), tretjega odstavka 1.a člena novele ZAPPNI, četrtega odstavka 63. člena, tretjega odstavka 7. člena ter prvega odstavka 45. in 47. člena ZZLPPO, pri čemer je treba določbo drugega odstavka 65. člena ZZLPPO v zvezi z določbo 25.m člena novele ZPPOLS razumeti tako, da ostane družbeni pravobranilec aktivno legitimiran ne samo v tekočih postopkih, ampak tudi za postopke, ki jih bo še sprožil zaradi oškodovanja družbene lastnine, do katerega je prišlo pred vpisom lastninjena podjetja v sodni register, kot je bilo to tudi v tej zadevi.

Takšnega razlogovanja zahteve za varstva zakonitosti ni mogoče sprejeti. Določba 1. člena ZDP, da družbeni pravobranilec "deluje do dokončanja sodnih postopkov v zvezi z varstvom družbene lastnine" je splošne narave, in je zato ni mogoče upoštevati glede na posebno drugačno in kasnejšo ureditev pristojnosti družbenega pravobranilca, v ZZLPPO. Po določbi prvega odstavka 7. člena ZZLPPO Slovenska razvojna družba "uveljavlja zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala, za katere še ni bil uveden sodni postopek". Družbeni pravobranilec lahko po določbi drugega odstavka tega člena 15 dni po prejemu revizijskega poročila agencije za revidiranje predlaga Slovenski razvojni družbi sodno uveljavljanje zahtevka iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala, sam pa lahko to uveljavlja po določilu tretjega odstavka le, če Slovenska razvojna družba njegove pobude ne sprejme. V obravnavani zadevi pa ni izkazano, da bi družbeni pravobranilec takšen postopek pred vložitvijo tožbe izpeljal. Zahteva za varstvo zakonitosti se pri uveljavljanju pristojnosti družbenega pravobranilca sklicuje tudi na določbo 1.a člena novele ZAPPNI. Toda ta določba se nanaša na izvedbo revizije po ZLPP do vpisa podjetja v sodni register, ne pa na pristojnosti družbenega pravobranilca.

Tudi sklicevanje zahteve za varstvo zakonitosti na določbo prvega odstavka 45. člena oziroma na prvi odstavek 47. člena ZZLPPO ne more biti uspešno. Kot je navedlo že sodišče druge stopnje, imajo po določbi 25.h člena ZPPOLS aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zaradi oškodovanja družbenega premoženja po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register le družbeniki. To velja tudi za obravnavano zadevo, saj je bil vpis v sodni register izvršen 03.02.1998, tožba pa vložena 12.05.1998. Določba prvega odstavka 47. člena pa ne prihaja v poštev, ker v obravnavani zadevi ne gre za oškodovanje družbenega kapitala.

Zahteva za varstvo zakonitosti se sklicuje tudi na določbo četrtega odstavka 63. člena ZZLPPO, da ostaja družbeni pravobranilec pristojen za postopke pri oškodovanju družbene lastnine, ugotovljeno po ZLPP. Toda tudi to splošno določbo derogira že posebna določba iz drugega odstavka 65. člena istega zakona, ki se nanaša na podjetja v lasti Slovenske razvojne družbe po ZPPOLS, med katerimi je tudi prvi toženec. Ta določba daje namreč družbenemu pravobranilcu pristojnost le za že tekoče postopke, se pravi za postopke, ki jih je družbeni pravobranilec sprožil pred uveljavitvijo ZZLPPO dne 01.05.1998, kot to pravilno zaključuje že sodišče druge stopnje. Že omenjena določba 25.m člena novele ZPPOLS velja torej le še za postopke, "ki jih vodi" družbeni pravobranilec. Zato na tej podlagi družbeni pravobranilec v obravnavani zadevi ni imel aktivne legitimacije za vložitev tožbe.

Glede na tako stanje stvari je bilo treba zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrniti.