Jedro

Verižni pobot je pravni posel, s katerim si stranke posla medsebojno (vendar ne vzajemno) odpustijo dolg (prvi odstavek 344 člena ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zahtevala plačilo 5.669.799,00 SIT, ki jih je prvi toženec dolgoval iz končnega obračuna izvedenih del pri izgradnji komunalne opreme. Tožbo je kasneje razširila na drugo toženko.

Prvostopenjsko sodišče je zahtevku zoper prvega toženca ugodilo, zavrnilo pa ga je zoper drugo toženko. Pritožbeno sodišče je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

Revizijo je vložil prvi toženec. V reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).

Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija meni, da pritožbeno sodišče nima prav, da bi terjatev tožeče stranke zoper prvega toženca ugasnila le, če bi bila druga toženka prevzela dolg prvega toženca in da dolg ni ugasnil, ker druga toženka dolga ni prevzela. Revident je drugačnega mnenja kot pritožbeno sodišče; po revidentovem mnenju ugasnejo vse terjatve že s sklenitvijo pogodbe o verižnem pobotu in ne šele, ko vse stranke pogodbo izpolnijo. Pogodba o verižnem pobotu pa je bila po revidentovem mnenju sklenjena že 14.10.1998, tako da so terjatve ugasnile že takrat. Namen "verižnega pobota" je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim (vendar ne vzajemnim) odpustom dolga. Dolg pa morajo odpustiti na pogodbeno predvideni način tudi vse ostale stranke "verižnega pobota" (prvi odstavek 344. člena ZOR). Predpostavka za veljavnost opisanega posla je, da ga morajo skleniti prav vse stranke. "Verižni pobot" je pravni posel in zanj veljajo določbe ZOR o sklenitvi pravnega posla (26. člen ZOR in naslednji). Revident ima prav, kolikor meni, da pogodba o "verižnem pobotu" zavezuje od trenutka naprej, ko je sklenjena (26. člen ZOR v povezavi z prvim odstavkom 148. člena ZOR).

Drugo- in prvostopenjsko sodišče sta menila, da terjatev tožeče stranke zoper prvega toženca z dogovorom z dne 14.10.1998 ni prenehala in sta iz tega razloga ugodili tožbenemu zahtevku.

Pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da so tožeča stranka, prvi toženec in druga toženka podpisale dne 14.10.1998 listno, imenovano "Zapisnik" (Zapisnik). V Zapisniku je bilo dogovorjeno, da se (v zapisniku glede obstoja in višine pripoznane) terjatve pobotajo. To bi resnično lahko pomenilo, da je bila volja strank takšna, da ugasnejo terjatve že 14.10.1998. Očitno pa je bil skupen namen strank drugačen. Dva dni kasneje (16.10.1998) je bil poslan v podpis predlog "verižnega pobota" (vsebovan v listini z naslovom "Pobot terjatev"), pri katerem naj bi sodelovalo 5 strank. Podpisala sta ga tožeča stranka in prvi toženec. Terjatve pa vendarle niso ugasnile, ker je sklenitev predlaganega pobota z dne 16.10.1998 zavrnila druga toženka. Iz opisanega ravnanja tožeče stranke in zlasti prvega toženca (revidenta) je mogoče sklepati, da nista nameravala doseči ugasnitve terjatev z dne 14.10.1998 doseženim dogovorom, temveč sta se 14.10.1998 zgolj hoteli zavezati k temu, da bosta sklenili "verižni pobot" kasneje.

Takšno sklepanje potrjuje tudi ravnanje tožeče stranke in prvega toženca po 16.10.1998. Tako sta se tožnik in drugotoženec 3.4.2000 dogovorila o poplačilu terjatev. Prvi toženec, druga toženka in P. pa so se glede istega dogovorili 7.4.2000. Oba dogovora se nanašata tudi na terjatve, katerih poplačilo se je skušalo doseči z dogovorom z dne 14.10.1998 in ju zlasti revidentka ne bi bila sklenila, če ne bi menila, da terjatve dne 14.10.1998 niso ugasnile.

Ker terjatev tožeče stranke do prvega toženca dne 14.10.1998 ni ugasnila, "verižni pobot" z dne 16.10.1998 pa ni bil sklenjen, je tožbeni zahtevek tožeče stranke do prvega toženca utemeljen.

Drugostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ker je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je ugodila zahtevku. Ker materialno pravo ni bilo uporabljeno zmotno, je revizijsko sodišče revizijo prvega toženca zavrnilo (378. člen ZPP).