Jedro

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o začasni odredbi, s katero je prepovedalo razpolaganje z nepremičnino in odredilo vpis te odredbe v zemljiški knjigi, ker je kasneje ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega nastanka znatnejše škode. Zato je tudi sklep o izbrisu zemljiškoknjižnega vpisa (in ne zaznambe) logična posledica razveljavitve sklepa o začasni odredbi. Sklep o razveljavitvi začasne odredbe je postal pravnomočen in ker ni izkazana verjetnost nastanka znatnejše škode, samo vložitev revizije ni razlog za odlašanje z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja (63. člen Zakona o izvršilnem postopku).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odredilo zemljiški knjigi izbris prepovedi vsakršnega razpolaganja, dajanja v najem, obremenitev ali odtujitev E. R. lastne 1/2 nepremičnine - iz nacionalizacije izvzetega poslovnega prostora v zgradbi na C. 4 a v L., ki je vpisan pri vl. št. 695 k.o. A. Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je v pravdi vložena revizija proti sklepu o razveljavitvi izdane začasne odredbe. Prizadeta je lastnina tožeče stranke in v kolikor bi tožena stranka razpolagala z lastnino, bi razpolagala tudi z lastnino tožeče stranke najmanj do deleža 11/100, ki je vpisan v zemljiški knjigi in je vključen v lokal, s katerim lahko razpolaga tožena stranka. Ker meni, da je sklep o razveljavitvi začasne odredbe nezakonit in neutemeljen, saj temelji na napačni predpostavki Višjega sodišča v Ljubljani, je vložila revizijo. Po njenem je mogoče šele na podlagi revizijske odločbe odrediti izbris prepovedi v zemljiški knjigi.

Vsako drugačno ukrepanje bi bilo nevarno za premoženje tožeče stranke.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev.

Navaja, da je izbris prepovedi razpolaganja v zemljiški knjigi logična posledica razveljavitve sklepa o začasni odredbi. Dodaja še, da delež 11/100, na katerega se sklicuje tožeča stranka, spada k tisti polovici lokala, ki je ostal v lasti L.M. in ne zadeva lokala tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bila pravnomočno razveljavljena začasna odredba, s katero je bilo toženi stranki prepovedano razpolaganje, obremenitev ali dajanje v najem 1/2 poslovnega prostora v pritiličju zgradbe na C. 4 a v L. in vpis začasne odredbe v zemljiško knjigo. Zato je sklep o izbrisu tega zemljiškoknjižnega vpisa logična posledica razveljavitve sklepa o začasni odredbi, ki odreja vpis v zemljiško knjigo. Sklep o začasni odredbi je bil razveljavljen zato, ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da tožnik ni izkazal za verjetno, da bi pretrpel znatnejšo škodo. Sklep je postal pravnomočen 9.6.1993 in ker ni izkazana verjetnost nastanka znatne škode, samo vložitev revizijskega predloga ni razlog za odlašanje z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja (63. člen Zakona o izvršilnem postopku).

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi pritožbeno sodišče ni našlo nobene od kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je po določilu druge točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določilom 14. člena Zakona o izvršilnem postopku zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep. Pri tem je uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št.55/92) in Zakona o izvršilnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 20/78 - 27/90 in RS št. 55/92) na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I).