Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagatelj ni izkazal okoliščin, ki bi kazale na to, da sta zastavljeni pravni vprašanji pomembni za rešitev spora glede druge tožnice. Nižji sodišči sta namreč zavrnitev tožbenega zahtevka druge tožnice utemeljili tudi na pomanjkanju njene aktivne legitimacije zgolj za ugotovitveni zahtevek po prvem odstavku 100. člena ZIL. Tega razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije ne napada.
Predlog se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka tožeče stranke, da se (1) ugotovi, da vsebujejo znamke Zvijezda olje za cvrtje, št. 9670317, Zvijezda sončnično olje, št. 9670318, Zvijezda rastlinsko olje, št. 9670319, in Zvijezda olje za cvrtje, št. 9670322, znake, istovetne ali podobne splošno znanemu znaku „zvijezda“, ki ga v gospodarskem prometu uporabljata tožnici za označevanje lastnega istovrstnega ali podobnega blaga, in da se (2) za nosilca v Sloveniji priznanih znamk Zvezda olje za cvrtje, št. 9670317, Zvijezda sončnično olje, št. 9670318, Zvijezda rastlinsko olje, št. 9670319, in Zvijezda olje za cvrtje, št. 9670322, razglasi prva tožnica, Z. d.d. Višje sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2. Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, natančneje 100. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju: ZIL), in bistveno kršitev določb pravdnega postopka, natančneje kršitev 7. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).
3. Kot pomembni dejansko izpostavlja dve pravni vprašanji: vprašanje, ali je zavrnitev tožbenega zahtevka na podlagi 1. odstavka 100. člena ZIL lahko utemeljena na ničnosti ene od registriranih znamk, ki vsebuje enak besedni del kot znamke, ki so predmet tega spora; vprašanje, ali se zaključek o nesklepčnosti tožbenega zahtevka lahko opira na dejstvo, ki ni del trditvene podlage tožbe, in ali to pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
4. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, zatrjevane kršitve postopka pa mora opisati natančno in konkretno.
5. Pravni vprašanji, kakor ju oblikuje tožeča stranka, sta preveč splošni in zato ne izpolnjujeta kriterija natančnosti in konkretnosti. Prav tako tožeča stranka v zvezi z zastavljenimi vprašanji ne navaja okoliščin, ki bi kazale na pomembnost teh vprašanj, kot je ta opredeljena v prvem odstavku 367. a člena ZPP. V zvezi s prvim zastavljenim vprašanjem tako tožeča stranka ne zatrjuje ne neobstoja sodne prakse vrhovnega sodišča ne odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča in ne neenotnosti sodne prakse višjih sodišč. V zvezi z drugim zastavljenim vprašanjem tožeča stranka sicer navaja, da drugostopenjsko sodišče ni ravnalo v skladu s tem, kar glede sklepčnosti izhaja iz sodbe II Ips 812/2006, vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da se ta odločba ne nanaša na pravni položaj, ki bi bil primerljiv s pravnim položajem v obravnavani zadevi.
6. Vrhovno sodišče še dodaja, da predlagatelj sploh ni izkazal okoliščin, ki bi kazale na to, da sta zastavljeni pravni vprašanji pomembni za rešitev spora glede druge tožnice. Nižji sodišči sta namreč zavrnitev tožbenega zahtevka druge tožnice utemeljili tudi na pomanjkanju njene aktivne legitimacije zgolj za ugotovitveni zahtevek po prvem odstavku 100. člena ZIL. Tega razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije ne napada. To pa pomeni, da bi glede druge tožnice pravnomočna sodba obstala že na tem neizpodbijanem razlogu, zato z vidika druge tožnice izpostavljeni vprašanji nikakor nista pravno pomembni.
7. Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.