Jedro

Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev brez soglasja nasprotne udeleženke oprlo na cenitev, ki je bila narejena izven postopka, je s tem nedopustno poseglo v njeno pravico do izjave in storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ugotovitev, da je bila storjena ta kršitev, ne more vplivati dejstvo, da je bila nasprotna udeleženka odstranjena z naroka zaradi motenja poteka naroka, saj bi ji sodišče cenitev lahko vročilo na drug način in jo pozvalo, da se o njeni uporabi izjavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Cerknici je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka odločilo o delitvi nepremičnin, ki so v solasti udeleženk postopka tako, da jih je razdelilo v naravi, pod točko II pa je odločilo o skupnih stroških.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo prva nasprotna udeleženka M.M. (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (nadaljevanju ZNP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša strošek pritožbe v višini plačane sodne takse. V bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko na podlagi 304. člena ZPP odstranilo iz sodne dvorane in ji s tem, zaradi nesorazmernosti ukrepa ter nadaljnjega izvajanja dokazov na naroku, nezakonito odvzelo pravico do izjave. Tako je bila v nadaljevanju obravnave sodišču predložena cenitev S.R., na katero je sodišče oprlo tudi svojo odločitev, prva nasprotna udeleženka pa z vsebino te cenitve še do danes ni seznanjena. Sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo materialno procesnega vodstva in ni razčistilo nejasnih navedb nasprotne udeleženke, prav tako pa tudi ne tega, katere parcele si želi in zakaj. Upoštevaje 12. člen ZPP bi ji kot prava neuki stranki moralo pojasniti, kakšne pravice ima. Takšno ravnanje je poseglo v pravico prve udeleženke, da na prvem naroku pojasni svoj upravičen interes. Nadalje meni, da cenitve kmetijskih zemljišč, ki jo je napravil S.R., v tem postopku ni mogoče uporabiti in bi jo bilo možno šteti le kot del trditev predlagateljice, ki pa ne more nadomestiti dokaza s postavitvijo sodnega cenilca. Predlagala ga je predlagateljica, smiselno pa tudi nasprotna udeleženka. Ker o odstranitvi iz sodne dvorane sodišče ni izdalo sklepa, čeprav bi ga moralo, prav tako pa nasprotna udeleženka zaradi odstranitve ni imela možnosti opozoriti na procesne kršitve, z uveljavljanjem le-teh v pritožbenem postopku tudi ni prepozna. V nadaljevanju pritožbe pojasnjuje, katere parcele želi prejeti v svojo izključno last. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo tudi pri uporabi standarda upravičenega interesa po 70. členu SPZ.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, ki meni, da je odločitev sodišča pravilna, predlog glede delitve, ki ga je podala prva nasprotna udeleženka, pa nesprejemljiv. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Cenitev, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev, je bila, kot izhaja iz podatkov spisa, narejena izven tega postopka in predložena sodišču na naroku s strani predlagateljice. Pritožnica soglasja, da se cenitev pri odločitvi uporabi, ni dala in takšni uporabi nasprotuje tudi v pritožbi.

6. Po določilu prvega odstavka 244. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izvedensko delo, kamor sodijo tudi cenitve nepremičnin, opravljajo izvedenci, ki jih določi sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (prvi odstavek 252. člena ZPP). S tem je zagotovljeno, da imajo vse stranke možnost sodelovanja in obravnavanja tega dokaza. Izven postopka izdelano mnenje oziroma cenitev bi lahko sodišče zato upoštevalo pri odločitvi (torej kot dokaz) le, če bi s tem izrecno soglašala tudi pritožnica (1). Tega soglasja pa ni dala ne na naroku, ne kasneje. Sodišče, na kar pritožba utemeljeno opozarja, bi zato lahko predloženo cenitev upoštevalo le kot del trditev predlagateljice o vrednosti solastnih nepremičnin in ne kot dokazno gradivo ene od strank. Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev kljub temu oprlo na to cenitev, je s tem nedopustno poseglo v njeno pravico do izjave in storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ugotovitev, da je bila storjena ta kršitev, tudi ne more vplivati dejstvo, da je bila nasprotna udeleženka odstranjena z naroka zaradi motenja poteka naroka (2), saj bi ji sodišče cenitev lahko vročilo na drug način in jo pozvalo, da se o njeni uporabi izjavi. Med glavno obravnavo je sicer dolžnost sodišča, da skrbi za red v sodni dvorani, vendar pa mora ravno zato, da ne bi nedopustno poseglo v strankino pravico do izjave, v vsakem konkretnem primeru skrbno pretehtati odločitev o odrejenem ukrepu oziroma na drug primeren način poskrbeti, da do posega v pravico do izjave ne pride. To še posebej velja pri strankah, njihovih zakonitih zastopnikih in pooblaščencih.

7. Ker je pritožnica za to, da je sodišče svojo odločitev, ne da bi sama za to dala soglasje, oprlo na sporno cenitev, izvedela šele iz razlogov izpodbijanega sklepa, te kršitve pred sodiščem prve stopnje ni mogla uveljavljati in zato je pritožbeno uveljavljanje te kršitve, upoštevajoč 286.b člen ZPP, pravočasno.

8. Ker gre pri ugotovljeni kršitvi za kršitev postopka, ki je glede na njeno naravo v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrača zadevo v nov postopek. O ostalih pritožbenih očitkih se posebej ne izjavlja, ker to ni potrebno.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje z upoštevanjem dolžnosti glede materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP, ki obstaja tudi v nepravdnem postopku, poskrbeti, da bodo udeleženke navedle vsa odločilna dejstva oziroma dopolnile svoje nejasne ter deloma nepopolne navedbe, ki se nanašajo na delitev, predvsem pa na interes, da prejmejo v izključno last točno določene dele solastnih nepremičnin in da bodo po potrebi dopolnile tudi dokazne predloge, ki se na takšne navedbe nanašajo. Nadalje, kar je glede na razlog razveljavitve še posebej pomembno, pa bo moralo upoštevati, da prva nasprotna udeleženka, kot jasno izhaja iz pritožbe, z uporabo cenitve, ki jo je v spis predložila predlagateljica, ne soglaša in bo zato v postopku potrebno postaviti ustreznega sodnega izvedenca, ki bo nepremičnine ocenil in podal tudi mnenje o možnih načinih delitve, upoštevaje solastne deleže vseh treh udeleženk in njihove izkazane interese. Po tako dopolnjenem postopku bo nato moralo o predlogu ponovno odločiti.

10. Glede na to, da je pritožbeno sodišče sklep sodišča razveljavilo in vrača zadevo v nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Primerjaj npr. odločitev VS RS v zadevah II Ips 278/2004 in II Ips 651/2005. (2) Pritožbeno sodišče se na tem mestu v pravilnost takšne odločitve ne spušča, niti v dejstvo, da bi bilo prvo sodišče dolžno o odstranitvi izdati poseben sklep, saj je zoper njega v skladu 304. členom ZPP dopustna posebna pritožba.