Jedro

Toženka v obrazložitvi svoje odločitve, da je za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora priznala 180 točk in 100 točk za odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ni pojasnila tako, da bi jo bilo mogoče preveriti. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP mora namreč obrazložitev odločbe, med drugim obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Sodišče meni, da teh razlogov izpodbijani sklep glede delne ugoditve tožnikovemu zahtevku za povrnitev stroškov postopka za vložitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora in vložitev odgovora na predlog za podaljšanje pripora nima in ga zato ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 630/2020 z dne 19. 10. 2020 se v zavrnilnem delu (II. točka izreka) odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru odvetniku A. A. na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv) ter Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) odločil, da se v roku 30 dni od prejema računa, ki ga je dolžan odvetnik izstaviti sodišču, povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 3.904,56 EUR (I. točka izreka). V presežku se zahtevek odvetnika za plačilo nagrade zavrne (II. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (III. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je odvetnik predložil napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči, ki je je bil deležen B. B. v zvezi s postopkom opr. št. I Kpr 29754/2020 Okrožnega sodišča v Kranju. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožniku priznal nagrado na podlagi OT in ZOdv v višini 7.710 točk ter 87,1 točk za materialne stroške, pri čemer je za storitve upošteval 100 % povišanje na podlagi drugega odstavka 7. člena OT ter tako tožniku priznal skupno 7.797,1 točk oziroma ob upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv 3.942,1 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) znaša 2.365,26 EUR. K odmerjenim in priznanim stroškom je Organ za brezplačno pravno pomoč prištel kilometrino v skupnem znesku 835,20 EUR ter odmeril 22 % DDV, ki znaša 704,10 EUR.

3. Nadalje iz obrazložitve izhaja, da Organ za brezplačno pravno pomoč tožniku ni priznal nagrade za konferenco s stranko ter za pregled listin, spisa in dokumentacije dne 17. 6. 2020 ter za konferenco in obisk v priporu dne 24. 6. 2020, vse po tar. št. 39 OT, ker je do navedenih nagrad odvetnik lahko upravičen zgolj, v kolikor storitve iz te tarife niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Namesto priglašenih 1500 točk za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora je Organ za brezplačno pravno pomoč priznal tožniku 180 točk v skladu z drugo alinejo točke 1 tar. št. 9 v zvezi s točko 2 tar. št. 11 OT. Za odgovor na predlog za podaljšanje pripora je bilo odvetniku priznanih 100 točk na podlagi tar. št. 8 OT. Organ za brezplačno pravno pomoč odvetniku ni priznal 1800 točk za odgovor na mnenje Vrhovnega tožilca RS, ker je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč zgolj za postopek pred sodiščem prve stopnje, tudi mu ni priznal 120 točk (240 točk ob 100% povišanju), 160 točk za odsotnost iz pisarne in 104,40 EUR v zvezi z zastopanjem 24. 8. 2020 na Policijski postaji Kranj, ker je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč zgolj za postopek pri sodišču. 4. Odvetnik tudi ni upravičen do 280,00 EUR za kopije spisa, ker je treba za kopije spisa plačati sodno takso, upravičencu pa ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v tej obliki, niti je v obliki oprostitve plačila sodne takse ni mogoče dodeliti. Za tako obliko pomoči bi moral upravičenec v skladu z določili Zakona o sodnih taksah (ZST-1) zaprositi v postopku, v katerem je taksna obveznost nastala. Sklicujoč se na sodbo Upravnega sodišča RS II U 379/2016 Organ za brezplačno pravno pomoč tožniku za zastopanje na več zaslišanjih (10. 7. 2020, 22. 7. 2020, 24. 7. 2020, 11. 8. 2020, 13. 8. 2020, 21. 8. 2020 in 31. 8. 2020) ni priznal 120 točk za zastopanje na zaslišanju vsake posamezne priče, ker se zaslišanja, opravljena na isti dan kontinuirano, štejejo kot en narok in se odmeri zgolj ena nagrada ter urnina v skladu s prvim odstavkom 6. člena OT. Odvetnik je tako upravičen do 120 točk za zaslišanja na vsak naveden posamezen dan (oziroma 240 točk ob 100 % povišanju) ter urnino. Organ za brezplačno pravno pomoč ob tem še dodaja, da je odvetnik za dne 22. 7. 2020 in 21. 8. 2020 priglasil po večkrat nagrado za isto zaslišanje iste priče. 5. Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) o priglašenih stroških odločila tako v nasprotju z OT kot v nasprotju z Obveznimi razlagami in pojasnili odvetniške tarife, ki jih izdaja Odvetniška zbornica Slovenije, kakor tudi v nasprotju z obstoječo sodno prakso Upravnega sodišča RS, pri čemer se tožnik sklicuje na sodbo opr. št. I U 1016/2017-8 z dne 8. 11. 2017, ki je zavzela stališče glede stroškovnega priznavanja zaslišanja prič v kazensko preiskovalnem postopku. Toženka je namreč postavko zaslišanje priče štela za en narok oziroma za eno preiskovalno dejanje, v kolikor so bile priče zaslišane v enem dnevu, vendar OT nikjer ne določa, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni isti dan, zaradi česar ni pravne podlage, da bi več preiskovalnih dejanj oziroma več zaslišanj prič ali narokov šteli zgolj za eno.

6. Tožnik še navaja, da mu je bilo za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora priznanih zgolj 180 točk ter za odgovor na predlog za podaljšanje pripora zgolj 100 točk, vendar gre na podlagi preteklih odločitev sodišč v istih zadevah in na podlagi pojasnila k 1. točki tar. št. 11 OT ter izrecne napotitve v tar. št. 11 OT sklep o priporu šteti za meritorno odločbo v skladu z 212. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) v povezavi s 201. členom ZKP. Toženka bi morala za tako priglašene stroške priznati: za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora 1.500 točk in ne 180 točk (tar. št. 11 OT in 7. člen OT – očitek 15 kaznivih dejanj), za odgovor na predlog za podaljšanje pripora 1.500 točk in ne 100 točk (tar. št. 11 OT in 7. člen OT – očitek 15 kaznivih dejanj) ter za vsako zaslišanje priče 120 točk (tar. št. 11 OT in 7. člen OT – očitek 15 kaznivih dejanj). Prav tako tožnik meni, da je Organ za brezplačno pravno pomoč nerazumljivo ni priznal zgolj ene konference s stranko dne 17. 6. 2020 in 100 točk za pregled spisa, ki obsega več kot tisoč strani. Glede stroška 280,00 EUR za plačilo kopij spisa še izpostavlja, da je to strošek zastopanja stranke in izvajanja opravil v okviru brezplačne pravne pomoči, saj v kolikor ni seznanjen s spisovnim gradivom teh opravil ne more opravljati.

7. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi v II. točki izreka ter vrne zadevo Organu za brezplačno pravno pomoč v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

8. V odgovoru na tožbo toženka prereka tožbene navedbe in vztraja pri svoji odločitvi ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da obvezna razlaga OT, ki jo je sprejel Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije dne 9. 2. 2016 brez predhodnega soglasja ministra pristojnega za pravosodje in objave v Uradnem listu RS za sodišče ni zavezujoča. Pojasnjuje, da OT v tar. št. 9 določa nagrade za zagovor in zastopanje v predhodnem postopku, pri čemer je višina odmerjene nagrade odvisna od kaznivega dejanja zaradi katerega je v teku postopek, zato je odmerila nagrado v višini 120 točk po drugi alineji točke 1 tar. št. 9 OT, hkrati pa je tožniku priznala nagrado za porabljen čas med zastopanjem (urnino) za vsak posamezen dan zastopanja v predhodnem oziroma preiskovalnem postopku. Nagrado za pritožbo zoper sklep o priporu je odmerila po točki 2 tar. št. 11 OT, v kolikor bi jo odmerila po točki 1 tar. št. 11 OT, bi bila ta še nižja. Navaja še, da OT določa, da se nagrade po tar. št. 39 OT priznajo, če te nagrade niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Sklicujoč se na sodno prakso zavzema stališče, da je tožnik v konkretnem primeru upravičen do nagrad v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči v sodnem postopku in zato ne more biti upravičen do nagrad po tar. št. 39 OT, ker so storitve po tej tarifni številki že vštete v nagrade po drugih tarifnih številkah. Glede stroška 280,00 EUR plačanih kopij listin navaja, da ZBPP določa, da brezplačne pravne pomoči v tej obliki ni mogoče dodeliti. Pristojnost za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks je namreč ZST-1 izrecno omejil na sodišče, ki sodi v konkretni zadevi, zato bi moral tožnik za oprostitev plačila stroškov kopij listin zaprositi v postopku, v katerem je taksna obveznost nastala.

9. Tožba je utemeljena.

10. Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP) za pravno svetovanje, pravno zastopanje, druge zakonsko določene pravne storitve, za vse oblike sodnega varstva v sodnih postopkih ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Izvajajo jo lahko samo osebe, določene z zakonom (5. člen ZBPP), med ostalimi odvetniki in odvetniške družbe (prvi odstavek 29. člena ZBPP).

11. Za pravno pomoč po ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Dolžan je voditi stroškovnik o opravljenih storitvah brezplačne pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP). Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT (peti odstavek 17. člena ZOdv). Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po prejemu izpolnjene napotnice odloči o končnem obračunu storitev s sklepom, ki ga pošlje izvajalcu brezplačne pravne pomoči in upravičencu do brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 40. člena ZBPP).

12. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil tožnik z odločbo št. Bpp 630/2020 z dne 19. 6. 2020 dodeljen prosilcu B. B. za izvajanje brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku opr. št. I Kpd 29754/2020 ter v kazensko preiskovalnem postopku, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Kranju, do vložitve obtožnice oziroma do zaključka kazensko preiskovalnega postopka. Prav tako ni sporno, da je opravil storitve brezplačne pravne pomoči in dne 2. 9. 2020 vrnil izpolnjeno napotnico za obračun stroškov opravljene brezplačne pravne pomoči. Sporno za tožnika pa je priznanje le 120 točk za zaslišanje prič, če so bila zaslišanja opravljena na isti dan in priznanje le 180 točk za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora in priznanje le 100 točk za odgovor na predlog za podaljšanje pripora ter nepriznanje posvetovanja s stranko dne 17. 6. 2020 in 100 točk za pregled spisa ter nepriznanje stroška 280,00 EUR za plačilo kopij spisa.

13. Sodišče se je najprej opredelilo do tožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na odločitev toženke o odmeri nagrade po posameznih postavkah, in sicer tistih, za katere je toženka tožniku odmerila drugačno nagrado od zahtevane. Toženka je tako zavrnila tožnikovo zahtevo, da bi mu za pritožbo zoper sklep o priporu priznala nagrado po tar. št. 11/1 OT ob upoštevanju določb 7. člena OT, torej jo štela kot pritožbo zoper meritorno odločbo, pač pa jo je odmerila v skladu z drugo alinejo točke 1 tar. št. 9 v zvezi s tar. št. 11/2 OT. Toženka je prav tako zavrnila tožnikovo zahtevo, da bi mu za odgovor na predlog za podaljšanje pripora priznala nagrado po tar. št. 11/1 OT ob upoštevanju določb 7. člena OT, pač pa jo je odmerila v skladu s 13. točko tar. št. 8 OT.

14. Tožnik svoj tožbeni ugovor, da taka odločitev ni pravilna, utemeljuje z obvezno razlago, ki jo je glede tar. št. 11 OT sprejela Odvetniška zbornica, navaja pa tudi, da mora namreč sodišče pri odreditvi pripora presoditi, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in ali je hkrati podan kateri izmed pripornih razlogov, določenih v prvem odstavku 201. člena ZKP, zato je sklep o priporu treba šteti za meritorno odločbo na podlagi 202. člena ZKP.

15. Sodišče meni, da toženka v obrazložitvi svoje odločitve, da je za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora priznala 180 točk in 100 točk za odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ni pojasnila tako, da bi jo bilo mogoče preveriti. Po določbi prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) mora namreč obrazložitev odločbe, med drugim obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Sodišče meni, da teh razlogov izpodbijani sklep glede delne ugoditve tožnikovemu zahtevku za povrnitev stroškov postopka za vložitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora in vložitev odgovora na predlog za podaljšanje pripora nima in ga zato ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena ZUP). Toženka svoje odločitve tudi ni pojasnila glede na določbe ZKP, ki urejajo pripor, torej ni utemeljila zakaj je treba šteti, da je sklep o odreditvi pripora procesna in ne meritorna odločitev.

16. Po mnenju sodišča je toženka napačno postopala pri odmeri nagrade v delu, ki se nanaša na odmero nagrade za zaslišanje prič na več zaslišanjih (10. 7. 2020, 22. 7. 2020, 24. 7. 2020, 11. 8. 2020, 13. 8. 2020, 21. 8. 2020 in 31. 8. 2020), saj ni priznala 120 točk za zastopanje na zaslišanju vsake posamezne priče, ampak je zaslišanja, opravljena na isti dan kontinuirano, štela kot en narok in odmerila zgolj eno nagrado v višini 120 točk po drugi alineji točke 1 tar. št. 9 OT. Iz tar. št. 9 OT je razvidno, da je višina točk, ki se odmeri za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih ali drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave odvisna od višine kazni, ki je predpisana za kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožniku pripada za posamezno dejanje nagrada v višini 120 točk, pač pa to, ali se prizna nagrada za zaslišanje vsake priče posebej, če je bilo več prič zaslišanih na isti dan. Toženka je zavzela stališče, da v takem primeru pripada za vse priče le ena nagrada v višini 120 točk in ne 120 za vsako zaslišano pričo. Nasprotno pa tožnik opozarja na pojasnilo k tar. št. 9 OT, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oziroma za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej. Sodišče ugotavlja, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, če je bilo vse opravljeno na isti dan. Navedeno stališče toženke nima pravne podlage v OT. Glede na navedeno bi morala toženka zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej1. Sodišče glede tožnikovega sklicevanja na pojasnilo k tar. št. 9 OT še dodaja, da obvezne razlage OT, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica brez soglasja ministra za pravosodje in ki ni objavljena v Uradnem listu, sodišče ni dolžno upoštevati.2

17. Tožnik v tožbi še ugovarja odločitvi Organa za brezplačno pravno pomoč, da mu ni priznal 100 točk za konferenco s stranko dne 17. 6. 2020 ter da mu ni priznal 100 točk za pregled listin, spisa in dokumentacije dne 17. 6. 2020 vse po tar. št. 39. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je do navedenih nagrad odvetnik lahko upravičen zgolj, v kolikor storitve iz te tarife niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Nadalje iz obrazložitve izhaja, da ker je odvetnik upravičen do nagrad v okviru sodnega postopka, ne more biti upravičen do storitev po tar. št. 39, ker so opravila odvetnika že del priznanih nagrad. Pri tem pa ni navedeno, v kateri tarifni številki naj bi bili ti stroški zajeti. V tem delu sklep ni dovolj obrazložen, da bi se ga dalo preizkusiti.

18. Četrti razlog zaradi katerega tožnik ugovarja odločitvi toženke, je odločitev o stroških za preslikavo listin v višini 280,00 EUR. Toženka se je postavila na stališče, da je oprostitev plačila sodnih taks urejena v ZST-1 in je v skladu z določili ZST-1 odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks omejeno na sodišče, ki sodi v konkretni zadevi, kar pomeni, da bi moral tožnik za oprostitev plačila stroškov preslikave listin spisa zaprositi v postopku, v katerem je taksna obveznost nastala.

19. Sodišče ugotavlja, da sodna praksa Upravnega sodišča RS glede navedenega vprašanja ni enotna, saj je sodišče v nekaterih primerih3 presojalo, da ZBPP ne predvideva, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila sodne takse, kar pomeni, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč ne more vložiti v zvezi s sodnimi taksami, v drugih primerih pa je sprejelo temu povsem nasprotno odločitev. Sodišče se pri presoji obravnavanega vprašanja strinja s tožnikom, da gre v takem primeru za vprašanje, ali je bil strošek za preslikavo listin iz sodnega spisa potreben izdatek zagovornika v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči in ne gre torej za vprašanje načina plačila za opravljeno dejanje preslikave listin. Toženka bi torej morala tudi za ta izdatek iz naslova plačila za preslikavo listin iz sodnega spisa presoditi, ali je bil potreben za zagotovitev ustrezne obrambe in po opravljeni presoji o potrebnosti izdatka odločati o njegovi povrnitvi.4

20. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo in kršena pravila postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Tožena stranka je v ponovljenem postopku skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

21. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.

22. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka tretjega člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV, to je 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

23. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

24. Za tožbo plačano sodno takso bo tožniku vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen ZST-1 ter opomba 6. 1. c taksne tarife tega zakona).

1 Enako stališče je Upravno sodišče RS zavzelo tudi v sodbi I U 1016/2017-8 z dne 8. 11. 2017 in sodbi I U 1954/2019-11 z dne 9. 9. 2021. 2 Tako VSRS v sodbah I Ips 345/2005 z dne 13. 6. 2006 in I Up 996/2005 z dne 14. 9. 2005. 3 Med njimi npr. sodba Upravnega sodišča RS II U 188/2018-10 z dne 26. 9. 2018 na katero se sklicuje toženka. 4 Primerjaj sodbi Upravnega sodišča RS I U 1439/2016-10 z dne 20. 6. 2017 in III U 182/2019-18 z dne 22. 12. 2021.