Jedro

Udeležba odvetnika na več zaporednih zaslišanjih prič ali obdolžencev na isti dan v isti kazenski zadevi predstavlja en narok, saj ni eksplicitno določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem zaslišanju. Zato je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno štela, da se v isti kazenski zadevi ne priznava nagrade za vsako zaslišanje priče ali obdolženca posebej, ampak se prizna nagrada za en narok.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka pod 1. točko izreka odločila, da se tožnici, zaposleni pri odvetnici A.A., priznajo nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči (BPP) na podlagi napotnice Bpp 826/2019 z dne 2. 4. 2019 v višini 174,72 EUR in se navedeni znesek poveča še za 22 % DDV, kar skupno znaša 213,16 EUR, višji zahtevek pa se zavrne; pod 2. točko izreka je odločila, da se odvetniški stroški za izvajanje BPP v skupnem znesku 213,16 EUR izplačajo iz sredstev za BPP in se nakažejo na transakcijski račun odvetnice A.A. in pod 3. točko izreka ugotovila, da je odvetnica A.A.zavezanka za plačilo DDV.

2. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnica z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 826/2019 z dne 2. 4. 2019 določena za izvajanje BPP upravičenki za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III Kpr 14038/2019 (po vložitvi obtožnice IV K 14038/2019) zaradi dveh kaznivih dejanj po 2. točki prvega odstavka 250. člena KZ-1 in po prvem odstavku 207. člena KZ-1 in drugih. Tožnica je dne 3. 7. 2019 pravočasno vrnila izvirno napotnico z listinami o opravljenem delu in predlagala, da se ji za opravljeno delo prizna nagrada, povečana za pavšalne potrebne izdatke v deležu 2 % in povečano za 22 % DDV, v skupni višini 552,51 EUR.

3. Tožena stranka je predlogu tožnice o odmeri nagrade in potrebnih izdatkov delno ugodila. Stroške za opravljeno delo je odmerila skladno z Odvetniško tarifo (OT) in skladno s 17. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv), v višini polovice zneska, ki bi tožnici pripadal po OT. Vrednost odvetniške točke na dan izdaje tega sklepa znaša 0,60 EUR. Tožnici je po tarifni številki 9/1 (druga alineja) OT za zastopanje in zagovor upravičenke na zaslišanjih prič v preiskavi dne 17. 4. 2019 in dne 23. 4. 2019 priznala nagrado v skupni višini 120 točk (2 x 60 točk za vsak dan zaslišanj) in po tarifni številki 9/3 OT za pristop na zaslišanji obdolženke dne 5. 4. 2019 in 15. 4. 2019, ki nista bili opravljeni in sta bili preloženi, nagrado v skupni višini 60 točk (2 x 30 točk za vsak pristop). Pristop na zaslišanje obdolženke dne 17. 4. 2019, ki prav tako ni bilo opravljeno in je bilo preloženo, je že zajet v priznani nagradi po tarifni številki 9/1 (druga alineja) OT za zastopanje in zagovor upravičenke na zaslišanju priče v preiskavi dne 17. 4. 2019. Tožnici je priznala še nagrado v višini 100 točk (200 točk X 1/2) po tarifni številki 8/4 OT za pripravo in vložitev ugovora zoper obtožnico. Pojasnjuje, da se udeležba odvetnika na več zaporednih zaslišanjih obdolžencev ali prič na isti dan in v isti kazenski zadevi šteje kot enotna odvetniška storitev oziroma kot enoten narok, za katerega se prizna ena nagrada, z morebitnim dodatkom za urnino po prvem odstavku 6. člena OT za skupno trajanje vseh zaslišanj istega dne nad 1 uro. Pojasnjuje tudi, da mnenje Odvetniške zbornice Slovenije, ki ga je predložila tožnica, ni zavezujoče in OT tudi ne bi bilo razumno razlagati na ta način, da bi se vsako posamezno zaslišanje priče ali obdolženca istega dne in v isti kazenski zadevi štelo kot samostojna odvetniška storitev oziroma kot samostojen narok. Tožnici je po tretjem odstavku 11. člena OT priznala še pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 11,2 točke in je te izdatke po ustaljeni sodni praksi odmerila v deležu 2 % od polne nagrade v višini 560 točk, ki bi tožnici pripadala po OT (brez upoštevanja polovičnega zmanjšanja nagrade po 17. členu ZOdv), tako da skupna višina tožnici priznane nagrade in pavšalnih potrebnih stroškov znaša 291,2 točke, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR, znaša 174,72 EUR. Poleg tega se odvetnici A.A., pri kateri je tožnica zaposlena, in ki je zavezanka za plačilo DDV, prizna še 22 % povečanje iz tega naslova v višini 38,44 EUR, tako da se ji skupno prizna 213,16 EUR.

4. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi navaja, da ji je bil z izpodbijanim sklepom priznan le del priglašenih odvetniških stroškov, del priglašenih odvetniških stroškov pa je bil neutemeljeno zavrnjen. Skladno s pojasnilom Odvetniške zbornice Slovenije k tarifni številki 9 OT, ki ga je ob priglasitvi stroškov tudi priložila, je namreč priglasila stroške po tarifni številki 9 za vsako zaslišanje posebej, ne glede na to, da se je zaslišanje opravilo na isti dan. Tako bi ji morala tožena stranka priznati stroške za zaslišanje vsake priče posebej po tar. št. 9/1 OT in tudi stroške za vsak pristop po tar. št. 9/3 OT posebej. Zato bi ji morala priznati stroške za pristop na zaslišanje dne 17. 4. 2019 ob 8.30 uri in posebej za pristop na zaslišanje priče B.B. ob 15.00 uri. Iz pojasnila k tarifni številki 9 veljavne OT, ki ga je izdal Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije, namreč izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa dolžno odmeriti odvetniške stroške po tarifni številki 9 OT za vsako zaslišanje priče oziroma za vsako preiskovalno dejanje posebej. Tožnica je torej dodatno upravičena tudi do nagrade za pristop na zaslišanje dne 17. 4. 2019 v višini 60 točk po tarifni številki 9/3 OT in do tudi do nagrade za zaslišanje priče C.C. po priglašeni številki 9/1 OT v višini 120 točk, skupno 180 točk. Upoštevaje 17. člen ZOdv to znaša 90 točk, materialni stroški pa na podlagi navedenega znašajo 3,60 točke (2 % od 180 točk). Opozarja na sodbo tega sodišča I U 1016/17 z dne 8. 11. 2017, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oziroma za vsako preiskovalno dejanje posebej. Tožnici bi tako dejansko morala biti priznana nagrada in materialni stroški v skupni višini 384 točk (291,2 točka + 93,6 točk), kar znaša 230,88 EUR. Ker pa je odvetnica A.A., pri kateri je tožnica zaposlena, zavezanka za plačilo DDV, mora tožena stranka na podlagi 12. člena OT priznati tudi 22 % povečanje iz tega naslova, v višini 50,79 EUR, tako da je tožnica upravičena do nagrade v višini 281,67 EUR. Ker je bila tožnici priznana nagrada in pavšalni potrebni izdatki ter izplačilo v višini 174,72 EUR + 22 % DDV, je upravičena še do dodatnih 56,16 EUR + 22 % DDV. Sodišču predlaga, da odloči tako, da se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 9. 8. 2019 dopolni tako, da se tožnici priznajo še nagrada in potrebni izdatki za izvajanje BPP v višini 56,16 EUR + 22 % DDV, ki se ji nakažejo na račun odvetnice A.A. v 30 dneh. Zahteva tudi vračilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil tožnici priznan znesek tudi že izplačan in da je bila odmera odvetniških stroškov pravilno opravljena, v skladu z veljavno OT, kar je v zadostni meri pojasnjeno tudi v obrazložitvi sklepa. Pojasnjuje še, da pri tolmačenju veljavne OT ni vezana na pojasnila oziroma razlage Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije v zvezi s tolmačenjem tarifnih številk OT in da takšna tolmačenja oziroma razlage tudi ne predstavljajo formalnega pravnega vira za sodišče in pristojni organ za BPP pri odločanju nanje ni vezan. To izhaja tudi iz sodbe tega sodišča I U 933/2018 z dne 10. 7. 2018 in kasnejših. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožnica z odločbo Bpp 826/2019 z dne 2. 4. 2019 upravičenki določena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III Kpr 14038/2019 (po vložitvi obtožnice IV K 14038/2019) zaradi dveh kaznivih dejanj. Tudi ni sporno, da je tožnica zastopala upravičenko na več zaporednih zaslišanjih prič na isti dan v isti kazenski zadevi. Sporno pa je, ali se vsako posamezno zaslišanje priče na isti dan v isti kazenski zadevi šteje kot samostojno preiskovalno dejanje in samostojen narok ali pa kot en(oten) narok in eno oziroma isto preiskovalno dejanje ter posledično, ali tožnici pripada nagrada za vsako zaslišanje priče posebej ali pa ji pripada nagrada za en narok.

8. Tožena stranka je, ob ustaljeni sodni praksi (gl. npr. sodbo II U 379/2016 z dne 21. 6. 2017) zavzela stališče, da gre pri udeležbi tožnice na več zaporednih zaslišanjih obdolžencev ali prič na isti dan v isti kazenski zadevi za en narok in je zato tožnici priznala samo eno nagrado. Ob upoštevanju tarifne številke 9 OT je takšno stališče tožene stranke po mnenju sodišča pravilno. Po drugi alineji 1. točke tarifne številke 9 OT se zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležba na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave točkuje s 120 točkami, če gre za kaznivo dejanje, za katerega se sme po zakonu izreči zapor nad 1 leto.

9. Sodišče je ob upoštevanju zgoraj navedene sodbe II U 379/2016 z dne 21. 6. 2017 navedeno besedilo OT v konkretnem primeru tolmačilo tako, da udeležba odvetnika na več zaporednih zaslišanjih prič ali obdolžencev na isti dan v isti kazenski zadevi predstavlja en narok, glede na to, da ni eksplicitno določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem zaslišanju. Zato je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno štela, da se v isti kazenski zadevi ne priznava nagrade za vsako zaslišanje priče ali obdolženca posebej, ampak se prizna nagrada za en narok. Zato je ravnala pravilno, ko je tožnici odmerila nagrado za zastopanje in zaslišanje prič v višini, navedeni v drugi alineji 1. točke tar. št. 9 OT v enkratnem znesku, to je 60 točk za vsak dan zaslišanj, v konkretnem primeru za dva dneva zaslišanj (za dne 17. 4. 2019 in za dne 23. 4. 2019) ).

10. V obravnavani zadevi je sporno tudi, ali tožnici pripada nagrada za vsak pristop na zaslišanje priče ali obdolženca na isti dan v isti kazenski zadevi posebej. V 3. točki tarifne številke 9 OT je določeno, da se za pristop na narok v predhodnem postopku, ter udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, kadar se narok ne opravi, prizna nagrada− 50 % iz 1. in 2. točke te tarifne številke, razen v primerih, ko se narok ali dejanje ne opravi iz razloga na strani odvetnika ali če je bil odvetnik pravočasno obveščen o odpovedi ali preložitvi naroka ali dejanja.

11. Tožena stranka tožnici ni priznala nagrade za pristop na zaslišanje obdolženke dne 17. 4. 2019 (ob 8.30 uri), ker to zaslišanje ni bilo opravljeno in je bilo preloženo in ker je ta pristop zajet v že priznani nagradi po tar. št. 9/1 (druga alineja) OT za zastopanje in zagovor upravičenke na zaslišanju priče istega dne (17. 4. 2019). Glede na to, da gre po mnenju sodišča pri udeležbi tožnice na več zaporednih zaslišanjih obdolžencev ali prič na isti dan v isti kazenski zadevi za en narok, gre tudi pri pristopu na zaslišanje več prič ali obdolžencev na isti dan v isti kazenski zadevi za en pristop. Zato je tožena stranka po presoji sodišča ravnala pravilno, ko tožnici ni priznala nagrade za pristop na zaslišanje obdolženke dne 17. 4. 2019 (ob 8. 30 uri), ki ni bilo opravljeno in je bilo preloženo, saj je ta pristop zajet v priznani nagradi za zastopanje in zagovor upravičenke na zaslišanju priče (B.B.) istega dne (17. 4. 2019) ob 15. uri. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka v izpodbijanem aktu, je za tak primer (glede na trajanje naroka) v prvem odstavku 6. člena OT določena urnina.

12. Glede na navedeno je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Na drugačno odločitev ne more vplivati sklicevanje tožnice na pojasnilo Upravnega odbora Odvetniške zbornice z dne 12. 7. 2016, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oziroma za vsako posamezno preiskovalno dejanje. Sodišče je s tem v zvezi že zavzelo stališče, da mnenje Odvetniške zbornice ni zavezujoče. To stališče je izrazilo tudi v sodbi, na katero se tožena stranka v odgovoru na tožbo sklicuje. Tožnica se tudi ne more uspešno sklicevati na izpostavljeno sodbo sodišča, v kateri je sodišče ugotovilo, da v OT ni določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan. Toženi stranki je namreč v zvezi s tem očitalo, da ni utemeljila zakaj šteje, da več narokov, opravljenih na isti dan, šteje za en narok, medtem ko je tožnik v zvezi s tem opozarjal na mnenje upravnega odbora Odvetniške zbornice. V obravnavani zadevi pa je tožena stranka svoje stališče v zvezi s tem ustrezno utemeljila in se sodišče z njenim stališčem strinja.

13. Po navedenem je bil tožnici torej (navedeni) del stroškov utemeljeno priznan, (navedeni) del pa utemeljeno zavrnjen. Na pravilno odmerjeno nagrado za zastopanje in zagovor upravičenke na zaslišanjih več prič in pravilno odmerjeno nagrado za pristop na zaslišanje (ter ugovor zoper obtožnico) je tožena stranka tožnici tudi pravilno odmerila 2 % za materialne stroške in na to tudi pravilen 22 % DDV.

14. Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

15. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji senata (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), brez glavne obravnave, ker v postopku niso bila predlagana takšna nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev.

16. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.