Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji predloga za oprostitev oziroma delno oprostitev plačila sodne takse upoštevati tožničino mlajšo hčer. Iz izjave o premoženjskem stanju tožnice namreč izhaja, da tožničina mlajša hči v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse še ni bila polnoletna in jo je zato tožnica še dolžna preživljati. Ker tožničina mlajša hči živi s tožnico v skupnem gospodinjstvu, bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri ugotovitvi višine dohodka na družinskega člana.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za obnovo postopka.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožnica in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnico delno oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje z navodilom, da tožnico pozove na dopolnitev vloge skladno s 108. členom ZPP. Tožnica navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje kot družinskega člana upoštevati tudi mladoletno hči, A.A., rojeno v letu 1998, ki jo je tožnica v izjavi o premoženjskem stanju navedla kot družinskega člana, ni pa tožnica predložila podatkov o njenem materialnem stanju. Sodišče prve stopnje je tako odločilo v nasprotju z listinami v spisu, s čimer je kršilo 15. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku oziroma je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Če bi sodišče prve stopnje kot družinskega člana upoštevalo tudi A.A., bi tožnica nedvomno izpolnjevala pogoje za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je prav tako kršilo 108. člen ZPP in tretji odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah, saj bi moralo tožnico pozvati na dopolnitev vloge. Postopanje sodišča prve stopnje je nedopustno tudi iz razloga, ker je tožnico v istem postopku prej že delno oprostilo plačila sodne takse v zvezi z drugimi pravnimi dejanji, zato bi lahko utemeljeno verjelo, da izpolnjuje pogoje za delno oprostitev plačila takse tudi v zvezi s tem dejanjem in samo pridobilo podatke za mladoletno hči, A.A.. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja tožnica v pritožbi, je pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Tožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je s tem, ko pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni upoštevalo mladoletne hčerke A.A., odločilo v nasprotju z listinami v spisu in s tem storilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Omenjena kršitev je podana, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe (oziroma sklepa) o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma predpisi. Navedeno pomeni zgolj to, da je sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripisalo drugačno vsebino, kot izhaja iz izvirnega papirja. Te kršitve pa tožnica sodišču prve stopnje dejansko ne očita, saj jo moti le to, da pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za obnovo postopka ni upoštevalo ene izmed njenih hčera. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka tako ni podana.

Tožnica je dne 30. 4. 2014 skupaj s predlogom za obnovo postopka vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 6. 5. 2014 zavrnilo. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da tožnica glede na prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.) ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse, ker niti ne zatrjuje, da je prejemnica denarne socialne pomoči, niti predlogu ni predložila odločbe CSD, iz katere bi to izhajalo. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožničine hčerke, B.B., ni mogoče upoštevati pri izračunu dohodka na družinskega člana, saj je zaradi njene starosti (1. 1. 2014 je dopolnila 26 let) starši niso več dolžni preživljati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica in njen mož, C.C., skupaj prejmeta 26.391,66 EUR, kar pomeni, da (ob predpostavki, da se navedeni znesek nanaša na letno obdobje) znaša mesečni znesek na osebo 1.099,65 EUR, kar po zaključku sodišča prve stopnje tožnici omogoča celotno plačilo sodne takse v višini 319,41 EUR.

Tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji predloga za oprostitev oziroma delno oprostitev plačila sodne takse upoštevati tudi tožničino mlajšo hči, A.A.. Ob tem je ugotoviti, da je tožnica skupaj s predlogom za oprostitev plačila sodne takse (list. št. 22 in 23(1)) predložila izjavo o svojem premoženjskem stanju (list. št. 24 - 27), v kateri je kot družinske člane navedla: svojega moža, C.C., ter svoji hčerki, A.A. in B.B.. Iz navedbe EMŠO številke družinskih članov izhaja datum in leto njihovega rojstva, na podlagi česar je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je tožničina hči, B.B. dne 1. 1. 2014 dopolnila 26 let. Poleg izjave je tožnica predložila še obrazec za družinskega člana, in sicer za C.C. (list. št. 28 - 30) in priloge, iz katerih izhaja dohodek tožnice (list. št. 31 - 33). Obrazcev za svoji hčerki ni predložila. Iz Navodil za izpolnjevanje Izjave o premoženjskem stanju, ki so priloga Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/2008 in nadalj.) izhaja, da so družinski člani (med drugim) otrok, pastorek, otrok zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunaj zakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja. Glede na to, da je že iz same izjave premoženjskega stanja razvidno, da je tožničina hči, B.B., dne 1. 1. 2014 dopolnila 26 let in jo zato starši (tudi, če se redno šola) niso dolžni več preživljati(2), sodišče prve stopnje tožnice ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev vloge s predložitvijo obrazca za navedenega družinskega člana. Tretji odstavek 12. člena ZST-1 namreč med drugim določa, da ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, če obrazcu niso priložene predpisane priloge, kar pomeni, da mora sodišče upoštevati predvsem določbo prvega odstavka 108. člena ZPP in od vložnika vloge zahtevati, da jo popravi ali dopolni. Postopanje v skladu s citirano določbo ZST-1 pa se je od sodišča prve stopnje zahtevalo glede obrazcev za družinskega člana, ki se nanašajo na tožničino mlajšo hči, A.A.. Sodišče prve stopnje bi namreč že iz izjave o premoženjskem stanju tožnice lahko (kot je to storilo za starejšo hči) ugotovilo, da je tožničina mlajša hči rojena 24. 6. 1998, kar pomeni, da v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse dne 30. 4. 2014 ni bila še niti polnoletna (stara je bila 15 let) in jo je zato tožnica še dolžna preživljati. Ker tožničina hči A.A. živi s tožnico po njeni izjavi v skupnem gospodinjstvu, bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri ugotovitvi višine dohodka na družinskega člana. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in v posledici tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ki se nanaša na podatke o tožničini hčeri, A.A..

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje tožnico v preteklosti že delno oprostilo plačila sodne takse in da bi zato lahko utemeljeno verjelo, da izpolnjuje pogoje za delno oprostitev plačila sodne takse tudi v obravnavani zadevi, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da sodišče prve stopnje ni v nobenem smislu vezano na svoje odločitve glede oprostitve plačila sodne takse, ki jih je glede istega tožnika sprejelo v sicer istem pravdnem postopku, vendar v zvezi z drugimi pravdnimi dejanji. Sodišče prve stopnje vsak vloženi predlog za oprostitev plačila sodne takse presoja samostojno in vsakič posebej presoja izpolnjenost pogojev za (delno) oprostitev plačila sodne takse. Ob tem je dodati še, da ima sodišče prve stopnje glede na določbo četrtega odstavka 12. člena ZST-1 sicer res določen obseg preiskovalnih pristojnosti, vendar le v primeru, da dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju. To pa še ne pomeni, da je sodišče prve stopnje dolžno namesto stranke, ki predlaga oprostitev plačila sodne takse ter je sodišču dolžna predložiti ustrezne izjave in predpisane priloge, pribavljati podatke, relevantne za presojo utemeljenosti takšnega predloga.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Ker je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, se je odločilo, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo tožnico v ponovljenem postopku skladno z določbo tretjega odstavka 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP pozvati na dopolnitev svojega predloga, in sicer z ustreznim obrazcem za tožničino hči, A.A., razen če bo ugotovilo, da z ustreznimi listinami že razpolaga (iz spisovnega gradiva je razvidno, da je tožnica dne 13. 5. 2014 ponovno posredovala svojo izjavo o premoženjskem stanju in obrazec za svojo hči, A.A.). Po pridobitvi oziroma dokazni oceni ustrezne dokumentacije bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da pridrži sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo, če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje.

Op. št. (1): Vse navedene listovne številke se nanašajo na del pravdnega spisa sodišča prve stopnje, ki obsega „listine v zvezi s prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks“.

Op. št. (2): Drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR; Ur. l. RS, št. 15/1976 in nadalj.) določa, da če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.