Jedro

Pri ugovoru po izteku roka je treba opraviti vsebinsko presojo ugovora tudi za zavrženje ugovora. Tu ne gre zgolj za štetje roka, temveč za razpravo o tem, ali bi dolžnik moral zatrjevana dejstva ugovarjati prej. Upnik je zato upravičen do stroškov odgovora na ugovor, v katerem poda svoja stališča glede navedenega.

Izrek

I. Pritožbi upnika se ugodi in sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da mora dolžnik upniku povrniti 485,32 EUR stroškov odgovora na ugovor v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo do plačila.

II. Pritožba dolžnika se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

**O pritožbi zoper sklep z dne 2. 12. 2019**

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 2. 12. 2019 je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika po izteku roka zavrglo (I. točka izreka sklepa) in sklenilo, da upnik sam nosi svoje stroške odgovora na ugovor (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pravočasno laično pritožuje upnik.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz razlogov k izpodbijani II. točki izreka sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje upniku, ki je odgovor na ugovor vložil po pooblaščencu odvetniku, ni priznalo stroškov odgovora na ugovor, saj bi sodišče tudi brez odgovora na ugovor sprejelo popolnoma enako odločitev, upnik pa z odgovorom na ugovor v ničemer ni prispeval k odločitvi.

6. V odgovoru na ugovor je upnik navajal, da niso izpolnjene zakonske predpostavke za ugovor po izteku roka. Navedel je, da je, ker dolžnik ni vložil rednega ugovora, sklep o izvršbi postal pravnomočen. Dolžnik v ugovoru po izteku roka navaja, da je prišlo do spremembe vrednosti in roka plačila na podlagi dogovora z dne 23. 1. 2019, s tem pa ne navaja dejstev, ki bi se nanašala na samo terjatev in ki bi nastopila po izdaji sklepa o izvršbi. Takšne navedbe bi dolžnik lahko podal v rednem ugovoru, sedaj je prepozen. Glede na navedeno je upnik navedel, da je ugovor potrebno zavreči. Iz previdnosti je še odgovoril na dolžnikove navedbe.

7. Pri ugovoru po izteku roka je treba opraviti vsebinsko presojo ugovora tudi za zavrženje ugovora. Tu ne gre zgolj za štetje roka, temveč za razpravo o tem, ali bi dolžnik moral zatrjevana dejstva ugovarjati prej. Upnika je sodišče pozvalo, da odgovori na ugovor, zato je upnik odgovoril in podal svoje pravno naziranje oziroma trditve o pravno pomembnih dejstvih glede na fazo postopka. Utemeljeno tako upnik uveljavlja, da ga je sodišče prve stopnje pozvalo, da na dolžnikov ugovor odgovori, in sicer z opozorilom, da bo sodišče prve stopnje v nasprotnem primeru dolžnikove navedbe štelo za resnične. Glede na poziv sodišča je upnik skladno s svojo ustavno zagotovljeno pravico do izjave v postopku imel pravico odgovoriti na ugovor, s katerim dolžnik v končni fazi ni uspel. Potrebo po odgovoru na ugovor je povzročil dolžnik, ki v postopku ni bil uspešen, odločitev sodišča pa upniku nenazadnje ni bila povsem predvidljiva. Glede na navedeno je upnik upravičen do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.

8. Utemeljeni pritožbi je višje sodišče ugodilo in sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da je upniku priznalo 600 točk za odgovor na ugovor po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (OT), 50 točk za poročilo stranki po 3. točki tar. št. 39 OT, 2% pavšal za izdatke po 11. členu OT in 22% DDV.

**O pritožbi zoper sklep z dne 23. 1. 2020**

9. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pritožba dolžnika z dne 30. 12. 2019 zoper sklep z dne 2. 12. 2019 zavrže. 10. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik.

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Izpodbijana odločitev o zavrženju pritožbe zoper sklep z dne 2. 12. 2019, ki ga je dolžnik prejel 20. 12. 2019, temelji na določbi tretjega odstavka 9. člena ZIZ, sodišče prve stopnje pa jo je utemeljilo s tem, da je dolžnik pritožbo vložil šele 31. 12. 2019, kar je po preteku osemdnevnega roka. Odločitev je pravilna.

13. Tako iz izpodbijanega sklepa kot podatkov v spisu izhaja, da je bila dolžniku vročitev sklepa z dne 2. 12. 2019 opravljena s t. i. fikcijo vročitve. V primeru, ko pisanja ni mogoče izročiti naslovniku, se namreč osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču oziroma pošti, če gre za vročitev po pošti, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Taka vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa tega ne stori v 15 dneh (od obvestila), se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavanem primeru je bilo obvestilo dolžniku puščeno v hišnem predalčniku dne 5. 12. 2019 (obvestilo o opravljeni vročitvi pri redni številki 34 spisa). Ker dolžnik do izteka petnajstdnevnega roka pisanja ni dvignil, se v skladu s 142. členom ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom tega roka, to je 20. 12. 2019, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

14. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki do nasprotnega dokaza dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (primerjaj 224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena. Prerekanje javne listine pa mora biti konkretizirano, saj ne zadošča golo zanikanje njene vsebine, prav tako pa mora biti prerekanje dokazno podprto. Dolžnik v pritožbi obvestila o opravljeni vročitvi v ničemer ne prereka. Dolžnik je pritožbo sicer vložil v roku 8 dni od prejema pisanja v hišni predalčnik, vendar to ne pomeni, da je pritožba bila pravočasna. Dan dejanskega prejema sodnega pisanja v hišni predalčnik je lahko (in praviloma je) drugačen kot dan nastopa fikcije vročitve, vendar pa to na tek pritožbenih rokov ne vpliva. V naslovnikovem hišnem predalčniku naknadno puščeno sodno pisanje je namreč namenjeno zgolj temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub navedenemu načinu vročitve (t. i. fikcija vročitve) res seznanil s pisanjem. Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, pa se šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka od obvestila.

15. Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).