Jedro

Tožnik bi bil do plačnega razreda za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca skladiščnika upravičen v primeru, če bi bil razporejen na to dolžnost, ali na podlagi dejanskega opravljanja dela te dolžnosti. Tožnik je dejansko opravljal delo civilne osebe na dolžnosti skladiščnik V in tudi pravilno prejemal plačo, skladno s pravnomočnima aktom o razporeditvi, zato njegov tožbeni zahtevek za razliko v plači za dolžnost nižji vojaški uslužbenec V iz naslova dejanskega dela ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločbi Ministrstva za obrambo z dne 1. 2. 2010 in 1. 9. 2011 odpravita; da je tožena stranka dolžna tožniku za obdobje od 30. 12. 2009 do 31. 3. 2010 obračunati mesečne razlike bruto plače z vsemi pripadajočimi dodatki med izplačanimi plačami za 17 plačni razred in plačami za 26 plačni razred in tako obračunanih razlik za tožnika vplačati vse pripadajoče davke in prispevke ter tožniku izplačati razliko vsakokratnih mesečnih neto razlik plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer od vsakega 6. v mesecu za razliko plače za pretekli mesec do plačila; da je tožena stranka dolžna tožniku za obdobje od 1. 4. 2010 dalje do pravnomočnosti sodbe v tej zadevi obračunati mesečne razlike bruto plače z vsemi pripadajočimi dodatki med izplačanimi plačami za 18 plačni razred in plačami za 27 plačni razred, od tako obračunanih razlik za tožnika plačati vse pripadajoče davke in prispevke, tožniku pa izplačati razliko mesečnih neto razlik plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer od vsakega 6. v mesecu za plačo za pretekli mesec do plačila; da je tožena stranka dolžna prenehati z nezakonitim in neenakim obravnavanjem tožnika, v nasprotnem primeru je tožniku dolžna plačati odškodnino 400,00 EUR za vsak mesec, ko bo tožnik še obravnavan v neskladju s predpisi in mu ne bo določen plačni razred, ki si ga s svojim delom zasluži in je tako določeno odškodnino tožniku dolžna obračunati in izplačati od pravnomočnosti te sodbe dalje, mesečno vsakega 6. v mesecu za pretekli mesec, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 951,80 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo tožnik vlaga pravočasno pritožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oz. podredno sodbo razveljavi in vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Navaja, da je tožena stranka z odločbami ugodila tožniku za obdobje od 23. 4. 2007 do 29. 12. 2009 in mu priznala razliko v plači iz naslova dejanskega dela. Tožnik je navkljub formalni razporeditvi na dolžnost pomožna dela II, v tem obdobju dejansko opravljal dolžnost skladiščnika v OE A.. Tožnik je več let opravljal dela istovrstne tistim, ki jih opravljajo nižji vojaški uslužbenci, za kar je prejemal tudi isto plačilo, ki si ga je izboril z zahtevami za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da bi ga morala tožena stranka razporediti na formacijsko dolžnost nižji vojaški uslužbenec oz. spremeniti formacijo tako, da bi se formacijska dolžnost skladiščnik V opravljala v nazivu nižji vojaški uslužbenec V. razreda in ne kot civilna oseba. Sprašuje se, kako ne izpolnjuje pogoje za razporeditev na vojaško dolžnost, če pa je pred izdajo akta o razporeditvi z dne 17. 12. 2009 opravljal vsa dela in naloge kar 32 mesecev za dosti višjo plačo, ki mu jo je tožena stranka priznavala, ko je opravljal delo, ki je enako, kot ga opravljajo pripadniki v nazivu nižji vojaški uslužbenec. V izpodbijani sodbi sodišče samo priznava, da iz zapisnika o prepodreditvi oskrbovalnega centra z uniformami A., z dne 22. 12. 2009 izhaja, da je bil tožnik predlagan za razporedite na dolžnost nižji vojaški uslužbenec skladiščnik manipulant. Status vojaškega uslužbenca pripada tožniku zaradi dela, ki ga je opravljal, kar je tudi osnova za zasedbo višjega delovnega mesta. Delo samo kot tako dokazuje tožnikov status, torej status vojaške osebe, ki je primerljiv dolžnostim za delovna mesta, na katerem je tožnik delal. Razporeditev tožnika v obdobju od 23. 4. 2007 do 29. 12. 2009 je zaradi samega trajanja začasne razporeditve nezakonita. Formacija št. ... zato predstavlja navidezno spremembo statusa tožnika z dne 30. 12. 2009, saj mu je bil trikrat priznan status vojaške osebe s tem, ko je bilo njegovim zahtevam za varstvo pravic v celoti ugodeno ter mu je bila izplačana razlika v plači. Sodišče je v sodbi ugotovilo, da je tožnik v času od 23. 4. 2007 do 29. 12. 2009 opravljal dela višje vrednotene formacijske dolžnosti od dolžnosti, na katero je bil formalno razporejen, nato pa je nasprotno zapisalo, da to še ne pomeni, da je s tem tožnik pridobil pravico do izplačilo takšne plače tudi za čas od 30. 12. 2009 dalje. Kako se mu lahko odvzame plačilo za istovrstno delo, ki mu je bilo vseskozi priznano, samo zaradi nezakonite in simulativne spremembe statusa. Formacija je dejansko določala dolžnost glede na delo, ki se v enoti opravlja, zato je formacija št. ... nezakonita, ker za delovno mesto, ki ga tožnik opravlja določa prenizko plačo. V nezakoniti formaciji št. ... je bilo delovno mesto narejeno na tožnikov status in ne na delo, ki se opravlja, saj akt o razporeditvi načelnika generalštaba z dne 17. 12. 2009 tožnika imenoval na osnovi navedene formacije na formacijsko dolžnost skladiščnik V, pred prejemom te formacije pa je formacijska dolžnost, ki jo je tožnik opravljal, bila dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca V. razreda. Zmotno je razlogovanje sodišča, da je zahtevek po izplačilu plače iz dejanskega dela neutemeljen že zaradi tega, ker bi moral tožnik zatrjevati in dokazati, da opravlja dela in naloge višje vrednotene formacijske dolžnosti, ne pa tiste dolžnosti, na katero je formalno razporejen. Tožnik je vse navedeno dokazal in to s tremi odločbami o izplačilu razlike v plači iz naslova dejanskega dela, ki jih je tožena stranka na osnovi vloženih zahtev za varstvo pravic iz delovnega razmerja tožniku priznala za čas do 29. 12. 2009 in sicer razliko v plači za vojaško dolžnost skladiščnika. Glede na to, da formacija do 30. 12. 2009 ni določala civilne dolžnosti skladiščnika, bi morala tožena stranka tožnika razporediti na dolžnost vojaške osebe oz. mu dodeliti tak status. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Bistvo spora v predmetni zadevi je, ali je tožnik od 30. 12. 2009 dalje dejansko opravljal dolžnost vojaškega uslužbenca skladiščnika ali dolžnost skladiščnika V kot civilna oseba, skladno z aktom o razporeditvi.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, ta pa so predvsem naslednja: -da je bil tožnik z ukazom z dne 16. 4. 2007 razporejen v delovno skupino zaradi organiziranja in izvajanja oskrbovanja v skladišču A. in da je navedeni ukaz veljal za čas od 23. 4. 2007 do sprejetja ustrezne formacije; -začasno opravljanje del in nalog v delovni skupini v A. mu je bilo odrejeno tudi z ukazom o sestavi delovne skupine za centralizacijo oskrbe z uniformami z dne 9. 11. 2007, ki je veljal od 15. 11. 2007 dalje do preklica in z ukazom z dne 9. 7. 2009, ki je veljal za obdobje od 15. 7. 2009 do 31. 12. 2009, pri čemer iz teh ukazov izhaja, da je tožnik zadržal vse pravice, ki jih je pridobil na veljavni formacijski dolžnosti (v tožnikovem primeru je to pomožni delavec II); -da je tožena stranka tožniku za obdobje od 23. 4. 2007 do 29. 12. 2009 priznala razliko v plači iz naslova dejanskega dela in sicer razliko v plači med dolžnostjo pomožni delavec II in dolžnostjo opravljanja skladiščnika v OE A., ki se je opravljala v nazivu nižji vojaški uslužbenec; -da je bil tožnik z aktom o razporeditvi z dne 17. 12. 2009 z dnem 30. 12. 2009 razporejen na formacijsko dolžnost skladiščnik V po formaciji št. ... ter z odločbo z dne 1. 2. 2010 razporejen v 17 plačni razred; -da zoper naveden akt o razporeditvi z dne 17. 12. 2009 in odločbo z dne 1. 2. 2010 ni ugovarjal in so zato postali dokončni in pravnomočni; -da je bil z aktom o razporeditvi z dne 24. 8. 2011 razporejen na formacijsko dolžnost skladiščnik V po formaciji ... in ugovor zoper ta akt ni podal; -ugovor in kasneje tudi tožbo je vložil zoper odločbo o plači z dne 1. 9. 2011, s katero je bil razporejen v 18 plačni razred; -da je zapisnik o prepodreditvi oskrbovalnega centra z uniformami SV A. z dne 22. 12. 2009 res izhaja, da je bil tožnik predlagan za razporeditev na dolžnost nižji vojaški uslužbenec skladiščnik manipulant (A6), vendar predlog, o katerem odloča načelnik generalštaba, ni bil sprejet; -da iz pisne izjave (B15) nadrejene tožniku B.B. izhaja, da je opravljal tožnik v oskrbovalnem centru z uniformami dela, ki vsebinsko pomenijo enake naloge in odgovornosti za področje materialno skladiščnega poslovanja kot jih imajo vojaške osebe (na dolžnostih skladiščnika), razen nalog in odgovornosti, ki so vezane na vojaške dolžnosti (poveljevanje, vojaško usposabljanje naloge varovanja); -da je bil z odredbo Ministrice za obrambo z dne 16. 12. 2009 določena nova formacijska dolžnost v formaciji ... in sicer tako, da je bila dodana dolžnost skladiščnik V, ki se opravlja po civilni osebi (v tem sklopu pa je ostala tudi formacijska dolžnost nižji vojaški uslužbenec - skladiščnik, ki se opravlja v nazivu nižji vojaški uslužbenec V razreda); -da je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika za izplačilo razlike v plači, ker je ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delovne dolžnosti skladiščnik V kot civilna oseba, za katere je v spornem obdobju tudi prejemal plačo. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je tožnik tako kot v obdobju od 23. 4. 2007 do 29. 12. 2009, tudi vnaprej, po 30. 12. 2009 opravljal naloge nižjega vojaškega uslužbenca - skladiščnika. V predmetnem sporu je bistveno, da bi do plačilnega razreda za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca skladiščnika tožnik bil upravičen le v primeru, če bi bil razporejen na to dolžnost ali na podlagi dejanskega opravljanja dela te dolžnosti. Tožnik je dejansko opravljal delo civilne osebe na dolžnosti skladiščnik V in tudi pravilno prejemal plačo, skladno s pravnomočnima aktom o razporeditvi z dne 17. 12. 2009 in odločbo o plači z dne 1. 2. 2010 (A5 in A7).

Skladno z odredbo ministrice za obrambo z dne 16. 12. 2009 se je pri toženki spremenila formacija tako, da je ta določala tudi civilne dolžnosti skladiščnika, torej delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik. Iz spremenjene formacije št. ... (z dne 16. 12. 2009), na podlagi katere je bil tožnik razporejen dne 30. 12. 2009, izhaja, da delovno dolžnost skladiščnik V opravlja civilna oseba z nalogami, ki se od dolžnosti nižjega vojaškega uslužbenca skladiščnika razlikujejo predvsem v delu, da se prvega lahko opravlja v statusu civilne osebe, kar je imel tožnik, medtem ko se drugega opravlja v statusu nižjega vojaškega uslužbenca, kjer je dodano vojaško usposabljanje (nošenje uniforme, orožja, vojaško usposabljanje, streljanje in naloge varovanja), kar pa tožnik dejansko ni opravljal in tega tudi ni zatrjeval. Tožnik je želel opravljati delovne dolžnosti nižjega vojaškega uslužbenca in mu je bila obljubljena ureditev statusa iz civilne osebe v nižjega vojaškega uslužbenca, kar je v dopisu predlagala načelnica odseka za kadre v bataljonu C.C. z dne 3. 9. 2010, vendar je bil s pravnomočnim aktom o razporeditvi razporejen na dolžnost civilne osebe. Ker je tožnik v vtoževanem obdobju tudi dejansko opravljal delo na dolžnosti skladiščnik V - civilna oseba, za katerega je prejemal plačo, je neutemeljen tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači. Toženka je tožniku res v obdobju od 23. 4. 2007 do 29. 12. 2009 izplačala razliko v plači za vojaško dolžnost skladiščnika, saj formacija do 15. 12. 2009 ni določala civilne dolžnosti skladiščnika, temveč se je to opravljalo le v dolžnosti nižjega vojaškega uslužbenca. Šele s spremembo formacije z dne 16. 12. 2009 se je dolžnost skladiščnika V lahko opravljala tudi kot dolžnost civilne osebe. Pri tem tožena stranka ni bila dolžna tožnika razporediti na formacijsko dolžnost nižji vojaški uslužbenec, četudi je tožnik izpolnjeval vse zakonske pogoje za razporeditev na to dolžnost, ker je to v izključni pristojnosti tožene stranke - načelnika generalštaba slovenske vojske (prvi odstavek 98.a člena Zakona o obrambi).

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je formacija št. ... nezakonita, ker za delovno mesto, ki ga zaseda tožnik, določa prenizko plačo, saj je pred izdajo akta z dne 17. 12. 2009 opravljal ista dela za višjo plačo. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (Ur. l. RS, št. 60/2008 in nadalj.) v 15. členu določa, da se delovno mesto skladiščnik V uvrsti v plačni razred, kar je tudi plačni razred, v katerega je bil tožnik sprva uvrščen. Plačni razred za delovno dolžnost skladiščnik V - civilna oseba kot je določen v formaciji in na katerega je tožnik razporejen, je torej skladen s kolektivno pogodbo. Do plačnega razreda za dolžnost nižji vojaški uslužbenec V bi bil tožnik upravičen le v primeru, če bi bil tožnik razporejen na dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca ali na podlagi ugotovljenega dejanskega dela na tej dolžnosti. V zvezi z dejanskim delom je tožnik zatrjeval le, da je tožena stranka za čas od 23. 4. 2007 do 29. 12. 2009 štela, da dejansko opravlja dela nižjega vojaškega uslužbenca ter da še vedno opravlja enaka dela, kar pa ne zadostuje za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova dejanskega dela na dolžnosti nižji vojaški uslužbenec tudi po 30. 12. 2009, saj je tožena stranka spremenila formacijo in se delo skladiščnika V opravlja v dolžnosti civilna oseba. Ključna sprememba je v tožnikovem primeru predstavljala predmetna sprememba formacije in razporeditev tožnika na formacijsko dolžnost skladiščnik V v dolžnosti civilne osebe. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da zoper akt o razporeditvi na dolžnost skladiščnik V - civilna oseba, na katero je bil razporejen z dne 30. 12. 2009, ni ugovarjal, ker se je z delom strinjal in ga z veseljem opravljal. Tožnik tudi ni zatrjeval, da opravlja dela in naloge višje vrednotene formacijske dolžnosti, ne pa tiste dolžnosti, na katere je formalno razporejen. Tudi iz izjave B.B. izhaja, da je tožnik v spornem obdobju opravljal dela, ki vsebinsko pomenijo enake naloge in odgovornosti za področje materialno skladiščnega poslovanja, kot jih imajo vojaške osebe na dolžnosti skladiščnika, razen nalog in odgovornosti, ki so vezane na vojaške dolžnosti (poveljevanje, vojaško usposabljanje, naloge varovanja).

Ker je tožnik opravljal delo skladiščnika V - civilna oseba, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek tožnika za razliko v plači za dolžnost nižji vojaški uslužbenec V iz naslova dejanskega dela. Neutemeljen pa je tudi zahtevek tožnika po odpravi odločbe z dne 1. 2. 2010 o razporeditvi v 17 plačni razred, saj gre za dokončno in pravnomočno odločbo, kakor je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, niti tisti, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbi ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).