7. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 18. oktobra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 850/2005 z dne 6. 7. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 346/2005 z dne 11. 5. 2005 in z odločbo Predsednika Upravnega sodišča št. Bpp 6/2005 z dne 25. 1. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba zoper odločbo Predsednika Upravnega sodišča (v nadaljevanju Predsednik). Z navedeno odločbo je Predsednik zavrnil pritožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da pritožnikovo premoženje presega višino 20 minimalnih plač.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitve 6., 8., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter kršitve 2., 14., 15., 21., 22., 23., 24. in 54. člena Ustave. Navaja, da je Vrhovno sodišče arbitrarno oziroma iz solidarnosti do Predsednika potrdilo sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila nezakonito zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Predsednika. S to odločbo naj bi Predsednik brez ugotovitvenega postopka zavrnil njegovo prošnjo za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, s čimer naj bi mu bila kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Navaja tudi, da Upravno sodišče ni upoštevalo tožbenih navedb, Vrhovno sodišče pa navedb v pritožbi.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje številne kršitve človekovih pravic, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Tako pritožnik s povsem pavšalnim očitkom, da je odločitev Vrhovnega sodišča arbitrarna, ni izkazal kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Enako velja za nekonkretiziran očitek pritožnika o kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave, ki naj bi jo Vrhovno sodišče storilo s pristranskim odločanjem zaradi solidarnosti s Predsednikom, ki je pritožnik prav tako ni z ničemer izkazal.

4.Pritožnikovi navedbi o tem, da je Predsednik zavrnil njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne da bi dejansko stanje ugotavljal v ugotovitvenem postopku, in da Upravno sodišče ni upoštevalo tožbenih navedb, bi bili lahko relevantni z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Iz navedene pravice izhaja pravica do kontradiktornega postopka, v katerem je vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, se opredeli do navedb nasprotne stranke ter vsega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev o pravici. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, pa na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da pretehta njihovo relevantnost ter se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Enako varstvo zagotavlja tudi EKČP v 6. členu. Vendar pritožnik s povsem pavšalnim očitkom, da je Predsednik odločil brez ugotovitvenega postopka in da Upravno sodišče ni upoštevalo tožbenih navedb, kršitve te pravice ni izkazal.

5.Ustavnopravno relevanten bi bil lahko tudi očitek pritožnika o kršitvi 25. člena Ustave, ki naj bi jo Vrhovno sodišče storilo z ignoriranjem njegovih pritožbenih navedb, kar je mogoče razumeti kot očitek, da ni odgovorilo na pritožbene navedbe. Omenjena ustavna pravica namreč stranki zagotavlja pravico, da se pritožbeno sodišče opredeli do bistvenih navedb pritožbe. Vendar tudi za ta pritožnikov očitek velja, da s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami pritožnik ne more utemeljiti zatrjevane kršitve ustavne pravice.

6.Pritožnik zatrjuje še kršitve 8., 13. in 14. člena EKČP ter kršitve 15., 21., 24. in 54. člena Ustave, vendar tudi teh kršitev ne utemelji, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitev načel pravne države (2. člen Ustave), na katera pa se v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi urejala kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino.

7.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan