Jedro

Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tuje sodišče vročilo svoja, v hrvaščini sestavljena pisanja, preko Okrožnega sodišča v Mariboru, skupaj s prevodom pisanj v slovenski jezik. Če prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje IV R 178/2009 z dne 16. 1. 2012 razveljavi.

Sklep senata sodišča prve stopnje IV R 178/2009 z dne 29. 11. 2011 se razveljavi in se zadeva vrne senatu sodišča prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Senat sodišča prve stopnje je s sklepom IV R 178/2009 z dne 29. 11. 2011 zavrnil ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe (sodna odločba Županijskega sodišča(1) na Reki z dne 24. 11. 2005) na območju Republike Slovenije. Zaključilo je, da mu je bila sodba sodišča prve stopnje Občinskega sodišča na Reki opr. št. P-3708/99-10 z dne 18. 3. 2003 nedvomno vročena, saj se je zoper njo tudi pritožil. 2. Zoper ta sklep se je nasprotni udeleženec pritožil in navedel, da odločbe, ki jo je sodišče priznalo ni prejel. Sklicuje se na svoj ugovor z dne 21. 10. 2009, v katerem navaja, da je leta 2005 dobil vabilo z Okrožnega sodišča v Mariboru, in da naj bi na njegov naslov prispelo pismo iz Republike Hrvaške. Sodelavka ga je poučila, da ga ni dolžan sprejeti, ker ni prevedeno v slovenski jezik. Podpisal je izjavo, da sprejem zavrača. 3. Predsednica senata okrožnega sodišča je s sklepom IV R 178/2009 z dne 16. 1. 2012 njegovo pritožbo zoper sklep IV R 178/2009 z dne 29. 11. 2011 zavrgla.

4. Nasprotni udeleženec se je zoper sklep IV R 178/2009 z dne 16. 1. 2012 pritožil. Navedel je, da ni zamudil nobenega roka, pritožil pa se je na Vrhovno sodišče RS, ker je bilo tako navedeno v pravnem pouku. Svoji pritožbi je kot dokazilo priložil fotokopijo povratnice.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep IV R 178/2009 z dne 16. 1. 2012

6. Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, se smejo udeleženci pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa (31. člen Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86 – v nadaljevanju ZNP). Pritožba se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji (357. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, ki se smiselno uporablja glede na 37. člen ZNP). Če je bila vloga, ki je vezana na rok, poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika (112. člen ZPP, Ur. l. RS, št. 45/2008).

7. Nasprotnemu udeležencu je bil sklep senata IV R 178/2009 z dne 29. 11. 2011 vročen 12. 12. 2011. Po ugotovitvah predsednice senata sodišča prve stopnje naj bi nasprotni udeleženec oddal svoje pisanje (pritožbo) na pošto 28. 12. 2011 in torej prepozno.

8. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje to procesnopravno pomembno dejstvo zmotno ugotovilo. Nasprotni udeleženec je namreč pritožbo pravočasno poslal na Vrhovno sodišče. Iz podatkov vročilnice Pošte Slovenije (B/6) je razvidno, da je nasprotni udeleženec vložil pritožbo 21. 12. 2011, Vrhovno sodišče pa jo je prejelo 22. 12. 2011. Enaka ugotovitev, da je pritožbo vložil pred 28. 12. 2011, je razvidna iz dopisa gospodarskega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 23. 12. 2011, v katerem ga poziva, da svojo nerazumljivo vlogo dopolni(2) s sklepom, na katerega se sklicuje. Dne 28. 12. 2011 je nasprotni udeleženec Vrhovnemu sodišču poslal novo vlogo z dne 27. 12. 2011 (pritožba zoper sklep) in priložil kopije pritožbe ter sklepa sodišč. Nato je po pozivu civilnega oddelka Vrhovnega sodišča sodišču poslal tudi vlogo z dne 20. 12. 2011 (svojo prvo - nerazumljivo vlogo), ki je dejansko pritožba, o kateri je Vrhovno sodišče v nadaljevanju vsebinsko odločalo.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti nasprotnega udeleženca, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 87. člena ZPP. Čeprav je Okrožno sodišče v Mariboru v pravnem pouku napisalo, da se pritožba vloži pri tem sodišču (2. točka pouka), se v stavku pred tem sklicuje na Vrhovno sodišče RS (1. točka), v pravnem pouku pa nasprotni udeleženec ni bil izrecno poučen o tem, da mora pritožbo vložiti pri Okrožnem sodišču v Mariboru ali pri sodišču prve stopnje. Njegovo pritožbo je zato Vrhovno sodišče upoštevaje osmi odstavek 112. člena ZPP štelo za pravočasno. Njegovi pritožbi zoper sklep IV R 178/2009 z dne 16. 1. 2012 je ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep senata IV R 178/2009 z dne 29. 11. 2011

10. Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta način in postopek vročanja uredili z dvostransko Pogodbo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur. l. RS-MP, št. 10/1994, v nadaljevanju Pogodba). V skladu s tretjim odstavkom 5. člena Pogodbe se pošiljajo pisanja, ki se vročajo osebam v zaprošeni državi, v jeziku države prosilke, priložen pa mora biti prevod pisanj v jezik zaprošene države. Če prevod iz tretjega odstavka tega člena ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme (četrti odstavek 5. člena). Pogodba v 3. členu določa, da si državi pogodbenici vzajemno dajeta pravno pomoč med drugim tako, da pošiljata in vročata pisanja. Pristojni organi držav pogodbenic občujejo pri uporabi te pogodbe s strani Republike Slovenije preko Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije in s strani Republike Hrvaške preko Ministrstva pravosodja Republike Hrvaške (prvi odstavek 4. člena Pogodbe). Določba prvega odstavka 4. člena ne izključuje občevanja po diplomatski oziroma konzularni poti.

11. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tuje sodišče, to je Občinsko sodišče na Reki, vročilo svoja, v hrvaščini sestavljena pisanja (konkretno sodbo Županijskega sodišča na Reki opr. št. Gž-3881/04-2 z dne 24. 11. 2004), preko Okrožnega sodišča v Mariboru, skupaj s prevodom pisanj v slovenski jezik. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodba Županijskega sodišča na Reki z dne 24. 11. 2004 opremljena s klavzulo o izvršljivosti(3), ki naj bi nastopila dne 23. 6. 2005. Ker je paricijski rok iz sodbe 15-dnevni, bi naj bila torej sodba nasprotnemu udeležencu vročena 7. 6. 2005. Iz spisa Okrožnega sodišča v Mariboru Pom-i 77/2005 (ki je priloga spisa IV R 178/2009) izhaja, da je Ministrstvo za pravosodje 30. 3. 2005 temu sodišču posredovalo zaprosilo Občinskega sodišča na Reki P 3708/99 z dne 9. 2. 2005, da nasprotnemu udeležencu vroči sodbo Županijskega sodišča na Reki z dne 24. 11. 2004 in plačilni nalog z dne 9. 2. 2005, Ministrstvu za pravosodje pa vrne podpisano vročilnico. Iz spisa je nadalje razbrati, da naj bi nasprotni udeleženec tega dne osebno prišel na sodišče in zavrnil sprejem listin, ker naj ne bi bil priložen prevod v slovenskem jeziku. V spisu se nahaja tudi dopis sodišča z dne 10. 6. 2005 Ministrstvu za pravosodje RS, da vračajo neugodeno zaprosilo Občinskega sodišča na Reki s pojasnilom, da je naslovnik zavrnil sprejem, ker pisanju ni bil priložen prevod.

12. Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno (8. člen URS). Pri pravnem vrednotenju pomena (kršitev) posameznih določb postopka vročanja je treba po presoji Vrhovnega sodišča upoštevati doseženo raven varstva človekovih pravic, katerih večji del je ustavnopravno varovanih z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), med njimi z načelom enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem (22. člen URS) in pravico do uporabe svojega jezika v postopkih pred državnimi organi (62. člen URS).(4) To raven varstva zagotavlja Republika Slovenija vsem subjektom v postopkih pred njenimi organi in enako varstvo je zagotovljeno njenim državljanom na njenem območju tudi pri procesnih dejanjih, ki se opravljajo na prošnjo državnih organov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji (čeprav s pomočjo državnih organov te države) oziroma katerih procesni učinki nastopijo v njej. Tako zaključevanje ima oporo tudi v 6. točki prvega odstavka 21. člena Pogodbe, ki določa, da se tuja sodna odločba ne prizna, če bi bil učinek njenega priznanja v nasprotju z ustavo in s pravnim redom Republike Slovenije. Uradni jezik v Republiki Sloveniji pa je slovenščina (11. člen URS, na območju italijanske in madžarske narodne skupnosti pa še njuna jezika). Določba 5. člena Pogodbe predstavlja tako (kot v drugih primerih npr. predpis zakonodajalca) le realizacijo določenega ustavnega varstva, v tem primeru pravice do takega postopka, ki zagotavlja ustavni standard poštenega sojenja.

13. Ker senat sodišča prve stopnje procesnega dejanskega stanja glede pravilnosti vročitve pisanja skupaj s prevodom sodbe Županijskega sodišča na Reki z dne 24. 11. 2004 ni ugotavljalo, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje se bo v novem postopku opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca, ki ne uveljavlja, da mu ne bi bila vročena sodba sodišča prve stopnje, pač pa sodba Županijskega sodišča na Reki, in po potrebi preko Ministrstva za pravosodje RS opravilo poizvedbe glede vročitve.

Op. št. (1): Sodišče druge stopnje.

Op. št. (2): Če je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izročena sodišču v roku, ki je bil določen za dopolnitev oziroma popravo, se šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena (108. člen ZPP).

Op. št. (3): Potrdilo o izvršljivosti je podalo hrvaško sodišče. Op. št. (4): Primerjaj sklep Cp 11/2001 z dne 8.11.2001 in sklep Cp 6/2001 z dne 28.6.2001.