Jedro

Predlagatelj že spornega pravnega vprašanja sploh ni oblikoval. Prav tako pa ni izkazal, da bi revizijska obravnava 81. člena ZDen presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava prek sodne prakse. V predlogu namreč ni navedel nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega vprašanja, temveč le, da gre za pravno vprašanje, glede katerega še ni jasne sodne prakse Vrhovnega sodišča. To pa tudi ne drži, saj je Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 763/2008 z dne 19. 4. 2012 vsebino spornega člena jasno razložilo, njegovo ustavnoskladnost pa je presodilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-96/92 z dne 9. 12. 1993.

Poleg tega predlog tudi ne vsebuje obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče sporno vprašanje rešilo nezakonito, saj ne drži predlagateljeva navedba, da bi se Upravno sodišče postavilo na stališče, da premoženje, ki je bilo oporočitelju nacionalizirano pred sestavo oporoke, ne more biti predmet oporočnega dedovanja. Nasprotno – Upravno sodišče je pojasnilo, da je treba ugotoviti, ali je v oporoki izrecno navedeno, da se oporočna razpolaganja nanašajo tudi na podržavljeno premoženje, volja zapustnika pa se upošteva samo, če jo je izrecno izrazil. Zakaj bi bilo takšno razlogovanje Upravnega sodišča nezakonito, pa – kot pojasnjeno – predlagatelj ne obrazloži.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče), je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper dopolnilno odločbo Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju upravni organ), št. 4904-3/2008-MOP-271 z dne 2. 11. 2021, s katero je to odločilo, da je zavezanec A., d. d., dolžan skrbniku za poseben primer B. B. za pokojnega upravičenca C. C. izročiti odškodnino v obveznicah družbe v višini 573.003,01 EUR v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe za podržavljene nepremičnine s parc. št. 32/3, k. o. ... (po preoštevilčenju parcele 2567, 2568 in 2569, iste k. o.), ki ustreza lastninskemu deležu na nepremičnini do 126/168-tin (1. točka izreka), in v istem roku še odškodnino v obveznicah družbe v višini 90.952,86 EUR, kar ustreza lastninskemu deležu na navedeni nepremičnini do 20/168-tin (2. točka izreka), ter zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo iste nepremičnine v odškodnini v obveznicah A., d. d., v višini 100.048,15 EUR, kar ustreza lastninskemu deležu na tej nepremičnini do 22/168-tin (3. točka izreka).

2. Upravni organ je v ponovljenem postopku ugotovil, da je upravičenec C. C. v oporoki zajel le takrat obstoječe premoženje, ne pa tudi podržavljenega premoženja, zato je bilo glede tega treba uporabiti pravila zakonitega dedovanja. Vrednost podržavljenega premoženja je bila 764.004,02 EUR, delež dedičev pokojnega upravičenca, ki so bili stranke sporazuma SV 352/04 z dne 24. 3. 2004, sklenjenega z družbo D., d. o. o., po katerem je ta družba nekaterim pravnim naslednikom denacionalizacijskega upravičenca že izplačala odškodnino 600.000,00 EUR, pa 22/168-tin, kar pomeni 100.048,15 EUR. Zato je denacionalizacijski zahtevek v tem delu zavrnil, saj v obsegu vračanja, ki odpade na stranke sporazuma kot pravne naslednike upravičenca, denacionalizacijska zahteva ne more biti utemeljena.

3. Upravno sodišče je v razlogih izpodbijane sodbe poudarilo, da 81. člen Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) daje prednost zakonitemu dedovanju, in presodilo, da je upravni organ pravilno razložil oporoko denacionalizacijskega upravičenca, ki ne vključuje obravnavanega premoženja, zaradi česar pride v poštev dedovanje na podlagi zakona. Zato je po presoji Upravnega sodišča upravni organ odškodnino v obveznicah A., d. d., ki jo je zavezanec še dolžan izročiti pokojnemu denacionalizacijskemu upravičencu, utemeljeno znižal za delež, ki odpade na tiste zakonite dediče, ki so odškodnino prejeli že na podlagi sporazuma SV 352/04 z dne 24. 3. 2004.

4. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) revizijo dopusti.

5. V predlogu v bistvenem navaja, da je Upravno sodišče 81. člen ZDen razložilo v nasprotju z njegovim namenom in da je štelo, da denacionalizacijski upravičenec z oporoko ni mogel razpolagati s premoženjem, ki mu je bilo pred tem nacionalizirano. Prepričan je, da je Upravno sodišče prekršilo pravna pravila glede oporočnega dedovanja in da je nezakonito naziranje, po katerem premoženje, ki je bilo oporočitelju nacionalizirano pred sestavo oporoke, ne more biti predmet oporočnega dedovanja. Opozarja, da gre za pravno vprašanje, o katerem jasne sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni.

6. Predlog ni popoln.

7. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora v skladu s petim odstavkom 367. b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

8. Iz navedenega izhaja merilo za dopustitev revizije, to je pomembnost odgovora na postavljeno pravno vprašanje, ki presega le pomen, ki ga ima za vlagatelja predloga, saj zasleduje cilje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava prek sodne prakse. Zgolj interes posameznika, ki ga prizadevajo posledice izdane sodne odločbe, za tako dodatno sodno varstvo ne zadostuje. Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč tudi okoliščine, ki kažejo na njegovo širšo (objektivno) pomembnost. Obravnavani predlog temu ne zadosti.

9. Predlagatelj že spornega pravnega vprašanja sploh ni oblikoval. Prav tako pa ni izkazal, da bi revizijska obravnava 81. člena ZDen presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava prek sodne prakse. V predlogu namreč ni navedel nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega vprašanja, temveč le, da gre za pravno vprašanje, glede katerega še ni jasne sodne prakse Vrhovnega sodišča. To pa tudi ne drži, saj je Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 763/2008 z dne 19. 4. 2012 vsebino spornega člena jasno razložilo, njegovo ustavnoskladnost pa je presodilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-96/92 z dne 9. 12. 1993. Poleg tega predlog tudi ne vsebuje obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče sporno vprašanje rešilo nezakonito, saj ne drži predlagateljeva navedba, da bi se Upravno sodišče postavilo na stališče, da premoženje, ki je bilo oporočitelju nacionalizirano pred sestavo oporoke, ne more biti predmet oporočnega dedovanja. Nasprotno – Upravno sodišče je pojasnilo, da je treba ugotoviti, ali je v oporoki izrecno navedeno, da se oporočna razpolaganja nanašajo tudi na podržavljeno premoženje, volja zapustnika pa se upošteva samo, če jo je izrecno izrazil. Zakaj bi bilo takšno razlogovanje Upravnega sodišča nezakonito, pa – kot pojasnjeno – predlagatelj ne obrazloži.

10. Ker predlog torej ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

11. Vrhovno sodišče je odločalo v sestavi, navedeni v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

Zveza: