Jedro

Podpis prepisa zvočnega posnetka s strani sodnika potrjuje veljavnost zapisnika, ne odvzema pa stranki pravice do ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. Tako kot vsako zapisano besedilo lahko tudi prepis zvočnega posnetka vsebuje jezikovne, pravopisne, slogovne napake, lahko tudi pomenske napake. Same po sebi so to zgolj napake v prepisu zvočnega zapisa, ki jih je mogoče odpraviti v postopku s pravnimi sredstvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru sklenilo, da se zavrne zahteva dolžnice z dne 30. 10. 2023 za izločitev okrožnega sodnika svetnika A. A. 2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Uveljavljala je tudi kršitev 6. člena EKČP in 23. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi dolžnice ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi dolžnice za izločitev okrožnega sodnika svetnika A. A. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predsednica sodišča je pri odločanju o zahtevi za izločitev sklenila, da četudi je prišlo do nepravilnosti pri prepisu zvočnega posnetka, sodnik pa je nato izrazil stališče, da morebitne napake pri prepisu nimajo vpliva na pomen dolžničine izpovedbe, bi bil lahko v zvezi s tem utemeljen zgolj očitek o domnevnih nepravilnostih pri sojenju. To je predmet presoje v okviru pravnih sredstev, ni pa podlaga za očitek o pristranskem sojenju, ki bi terjalo izločitev sodnika. Procesno ravnanje sodnika in vrsta odločitev, ki jih posamezni sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev. Dolžnica v predlogu za izločitev ni zatrjevala nobenih okoliščin osebne narave, ki bi lahko vzbudile dvom v sodnikovo nepristranskost, še manj da bi takšne okoliščine izkazala. Zavzeto stališče sodnika, ob izostanku kakšnih drugih subjektivnih razlogov, ki bi vzbujali dvom o sodnikovi nepristranskosti, ne more utemeljiti zahteve za izločitev.

5. Dolžnica v pritožbi navaja, da predsednica sodišča pri odločanju o izločitvi sodnika ni dala ustrezne teže naslednjim okoliščinam konkretnega primera: da je sodnik kot pravilen in točen potrdil prepis zvočnega posnetka izpovedbe dolžnice, čeprav slednji to ni bil, da je sodnik nadalje, kljub ugovoru zoper zvočni prepis, ki je bil natančno konkretiziran, še naprej vztrajal, da je prepis točen, ter da je podal stališče, da tudi morebitne napake pri prepisu ne vplivajo na sam pomen izpovedbe dolžnice. Navaja, da povprečna razumna javnost pričakuje, da bo sodnik, ki bo odločal o njihovih pravicah in dolžnostih, upošteval tudi njihove navedbe in dokaze ter da bodo v sodnem postopku slišani in upoštevani. S takšnim postopanjem in izraženimi stališči naj bi sodnik izničil vsakršno dokazno vrednost izpovedbe dolžnice ter izkazal očitno naklonjenost upniku in njegovemu zahtevku. To še toliko bolj, ker je v postopku odločanja o izločitve podal mnenje, da gre za manever zavlačevanja postopka. Sodnik zato ni izkazal takega uresničevanja procesnih jamstev dolžnice, da bi bil izključen vsak dvom v njegovo nepristranskost. Prav tako pa naj bi ne bil izpolnjen videz nepristranskosti sodnika, ker je sodišče državni organ, upnik (Slovenski državni holding d. d.) pa je gospodarski subjekt v lasti države.

6. Dolžnica je s predlogom za izločitev sodnika uveljavlja izločitveni (odklonitveni) razlog iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti ter prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Iz pravice do nepristranskega sojenja (prvi odstavek 23. člena Ustave RS) med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna: (1) subjektivni kriterij, pri katerem se ugotavlja, ali je imel sodnik vnaprejšnje dejansko prepričanje o zadevi, o kateri odloča oziroma ali je iz sodnikovega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka ali interesa mogoče sklepati na pomanjkanje sodnikove neoporečnosti in (2) objektivni kriterij, kjer gre za presojo ali obstajajo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma ali bi sodnikovo obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke ter ali se v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v sodnikovo nepristranskost.1

7. V predmetni zadevi je razpravljajoči sodnik odredil zvočno snemanje dela naroka za začetek stečajnega postopka z dne 19. 10. 2023, to je izpovedbe dolžnice. Prepis zvočnega posnetka je sodnik tudi podpisal. Dolžnica je nato vložila ugovor zoper prepis zvočnega posnetka, hkrati pa tudi zahtevo za izločitev razpravljajočega sodnika. Kot izhaja iz zahteve dolžnice za izločitev sodnika z dne 30. 10. 2023, prepis zvočnega posnetka ni bil skladen s samim zvočnim posnetkom, čeprav ga je razpravljajoči sodnik podpisal ter ga s tem potrdil kot točnega in skladnega z zvočnim posnetkom. Dolžnica je v zahtevi za izločitev navedla, da je zoper prepis vložila ugovor, saj "določene besede v prepisu niso zavedene, odgovori dolžnice so predrugačeni, niti niso prepisane številne navedbe sodišča, pooblaščenca upnika ter dolžnice."

8. Sodniku je bila zahteva za izločitev, v skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZPP, predložena v izjavo. V izjavi z dne 2. 11. 2023 je navedel, da se je za zvočno snemanje izjave dolžnice odločil prav iz razloga, da ne bi prišlo do kakšnih nejasnosti pri povzemanju navedb dolžnice. Snemanje je bilo opravljeno, prepis je izdelala strojepiska. Prepis je podpisal, saj je bil skladen z zvočnim posnetkom. Menil je še, da tudi če so resnične navedbe v ugovoru, da določene besede manjkajo ali so izpuščene, te napake ne spreminjajo pomena dolžničine izpovedbe in njenih navajanj. Menil je tudi, da gre pri zahtevi za izločitev zgolj za zavlačevanje postopka.

9. O ugovoru dolžnice zoper prepis zvočnega posnetka je nato razpravljajoči sodnik odločil s sklepom z dne 10. 11. 2023, s katerim je v pretežnem delu ugovoru dolžnice ugodil ter prepis zvočnega posnetka popravil. Kot izhaja iz obrazložitve tega sklepa je sodnik ob ponovnem poslušanju zvočnega posnetka ugotovil, da so pripombe dolžnice v ugovoru v pretežnem delu, in sicer v delu, v katerem je dolžnica vsebinsko ugovarjala samemu prepisu (da so določene izpovedbe, vprašanja, navedbe napačno ali nepopolno zapisane), utemeljene.

10. Po presoji pritožbenega sodišča je že iz navedenega poteka postopka mogoče razbrati, da je sodnik svoje predhodno izraženo stališče (da je prepis točen ter da so v ugovoru navedene pomanjkljivosti vsebinsko nepomembne) spremenil. Ni mogoče pritrditi dolžničini pritožbeni navedbi, da sodnik s svojim ravnanjem v postopku izkazoval očitno naklonjenost upniku, glede na to, da je bil pripravljen prisluhniti argumentom dolžnice ter ni kategorično vztrajal pri svojem stališču. Očitek, da sodnik ni izkazal takega uresničevanja procesnih jamstev, da bi bil izključen vsak dvom v njegovo nepristranskost, zato ni utemeljen. Tega zaključka ne omaje niti predhodna sodnikova izjava, da predstavlja zahteva za izločitev zgolj manever za zavlačevanje postopka, saj je odločanje o zahtevi v pristojnosti predsednice sodišče. 11. Dolžnica nadalje navaja, da je sodnik posredno že zavzel stališče, da je njeno zaslišanje nepomembno. Stališču sodnika, ki se je nanašalo na točnost prepisa zvočnega posnetka, pripisuje dolžnica pomen dokazne ocene njene izpovedbe, kar pa iz zapisanega ne izhaja. Zato iz navedenega ne izhaja niti, da bi imel sodnik vnaprejšnje dejansko prepričanje o zadevi.

12. Podpis zapisnika s strani sodnika potrjuje veljavnost zapisnika, ne odvzema pa stranki pravice do ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. S podpisom zapisnika se zapisnik perfektuira.2 Glede na možnost ugovora zoper prepis zvočnega posnetka, sam podpis sodnika na prepisu zvočnega zapisa ne izkazuje sodnikove pristranskosti, tudi če so v prepisu morebiti napake. Tako kot vsako zapisano besedilo lahko tudi prepis zvočnega posnetka vsebuje jezikovne, pravopisne, slogovne napake, lahko tudi pomenske napake. Same po sebi so to zgolj napake v prepisu zvočnega zapisa, ki jih je mogoče odpraviti v postopku s pravnimi sredstvi. Dolžnica pa v postopku za izločitev napak ne konkretizira in jih ne poveže s trditvijo o pristranskosti sodnika. Ob izostanku drugih očitkov, sam obstoj napak v zapisniku ne ustvarja upravičenega dvoma, da sodnik v sporu ne bo mogel odločiti objektivno in nepristransko.

13. V zvezi z dolžničinim očitkom, da naj bi ne bil podan videz nepristranskosti sodnika, saj je sodišče državni organ, upnik pa je gospodarski subjekt v lasti države, pa je mogoče zgolj dodati, da ob tako široki razlagi objektivnega kriterija nepristranskosti, temu ne bi zadostil noben sodnik v državi.

14. Po presoji pritožbenega sodišča uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso podane kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Po povedanem je pritožba dolžnice neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni našlo kršitev, je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP ).

1 Primerjaj III Cpg 1406/2016. 2 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarja, I. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 520.