Jedro

O tožnikovi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji z dne 27. 11. 2018 je bilo odločeno s sklepom toženke št. 2142-1314/2018/33 (1312-03) z dne 5. 12. 2018, ki pa ga je naslovno sodišče s sodbo I U 2521/2018 z dne 21. 12. 2018 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V tem (ponovnem) postopku pa bo toženka dokaze, ki jih je „prepozno“ predložil tožnik, morala presoditi, saj pri določitvi roka za predložitev dokazov po uradni osebi ne gre za rok, katerega zamuda bi pomenila, da teh dokazov ni več mogoče upoštevati, njihovo morebitno „neupoštevanje“ pa bo lahko tožnik izpodbijal v pravnem sredstvu zoper končno odločitev, če bo zanj negativna, in če bo nanjo vplivala.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga tožbo zoper sklep, s katerim je toženka na podlagi drugega odstavka 104. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrnila tožnikov predlog (z dne 18. 12. 2018) za vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o tožnikovi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji z dne 27. 11. 2018. 2. Tožba se zavrže kot nedovoljena.

3. Po določbah 1. in 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodišče o zakonitosti upravnih aktov, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Sklep se lahko (samostojno) izpodbija le, če je bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1).

4. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena in druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 5. Sodišče je namreč iz svojega vpisnika ugotovilo, da je bilo o tožnikovi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji z dne 27. 11. 2018 odločeno s sklepom toženke št. 2142-1314/2018/33 (1312-03) z dne 5. 12. 2018, ki pa ga je naslovno sodišče s sodbo I U 2521/2018 z dne 21. 12. 2018 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V tem (ponovnem) postopku pa bo toženka dokaze, ki jih je „prepozno“ predložil tožnik, morala presoditi, saj pri določitvi roka za predložitev dokazov po uradni osebi ne gre za rok, katerega zamuda bi pomenila, da teh dokazov ni več mogoče upoštevati, njihovo morebitno „neupoštevanje“ pa bo lahko tožnik izpodbijal v pravnem sredstvu zoper končno odločitev, če bo zanj negativna, in če bo nanjo vplivala.

6. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka svoje stroške postopka.