Jedro

Zoper pravnomočno odločitev ni več rednih pravnih sredstev. Zoper pravnomočne odločbe so možna zgolj še izredna pravna sredstva, ki so našteta v šestindvajsetem poglavju ZPP. To so revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba za razveljavitev sodne poravnave in obnova postopka. Zahteve za razveljavitev sklepa med naštetimi izrednimi pravnimi sredstvi torej ni. Omenjeno zahtevo je tožnik vložil sam, posebnost izrednih pravnih sredstev pa je tudi v tem, da jih stranka lahko vloži samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo vlogo, ki jo je naslovil "Zahteva za razveljavitev sklepa opr. št. III P 622/2021-23 z dne 22. 3. 2022“.

2. Zoper takšno odločitev je tožnik vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpostavlja tudi kršitev ustavnih pravic in stvarne pristojnosti sodišča. Predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi oziroma razveljavi. Navaja, da njegova vloga z dne 17. 1. 2023 ni predstavljala pritožbe, ampak zahtevo za razveljavitev sklepa III P 622/2021-III z dne 22. 3. 2022. Hkrati pa je vlogi priložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve predloga za obnovo postopka, na podlagi novih dokazov. Odločbe sodišča glede priznanja pravice do brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve prošnje za dopustitev obnovitve postopka še ni prejel. Zoper sporni sklep se torej ni pritožil, kot to v izpodbijanem sklepu nesmiselno trdi sodišča prve stopnje. Navaja, da je pritožbo umaknil, ker je bil grobo zaveden. Nesporno dejstvo pa je, da gre v obravnavani zadevi za individualni delovni spor oziroma postopek uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Ta zadeva je identična zadevi, ki se vodi pod št. P 691/2022-III, kjer se je isto sodišče izreklo za stvarno nepristojno. Odločilo je, da je pristojno Delovno sodišče, potem ko je ugotovilo, da je skladno z določili Zakona o delovnih in socialnih sodiščih položaj pripadnika rezervne sestave slovenske vojske izenačen s položajem delavcev v delovnem razmerju. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje neutemeljeno in nezakonito zahtevalo od njega dokazilo o mirnem poskusu rešitve spora v skladu s četrtim odstavkom 27. člena Zakona o državnem odvetništvu, čeprav bi moralo vedeti, da je v primeru uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, ta predpostavka nepotrebna in dokazila ni bil dolžan predložiti. Podane so bistvene kršitve določb postopka in kršitve njegovih ustavnih pravic, ker sodišče ni izvedlo glavne obravnave in v zadevi ni vsebinsko odločalo. Delovalo je skrajno pristransko z namenom omogočanja protipravne premoženjske koristi Republiki Sloveniji, Ministrstvu za obrambe in Slovenski vojski. V postopku mu je določilo plačilo sodnih stroškov v višini 612 EUR, kar je povzročilo dodatno zmanjšanje njegove preživninske zmožnosti in povzročilo stisko z nepopravljivimi posledicami za njegovo zdravje. Zato vztraja pri plačilu odškodnine, kot je to zahteval v svoji zahtevi za razveljavitev sklepa ter prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve predloga za obnovitev postopka. Predlaga, da se mu na podlagi goljufije odtujeni znesek v višini 612 EUR vrne na tekoči račun.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je tožnik zoper toženko na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 315.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v sporu in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. To je s sklepom z dne 27. 1. 2022 tožnika pozvalo, da naj sodišču predloži potrdilo o tem, da je glede svojega tožbenega zahtevka poskusil z Državnim odvetništvom Republike Slovenije doseči mirno rešitev spora (27. člen Zakona o državnem odvetništvu, ZDOdv) in bil v tem predhodnem postopku neuspešen. Ker tožnik omenjenega potrdila v odrejenem roku ni predložil, je prvostopenjsko sodišče njegovo tožbo zavrglo s sklepom z dne 22. 3. 2022. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo, na katero je tožena stranka odgovorila in zahtevala povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Z vlogo z dne 17. 8. 2022 je tožnik pritožbo umaknil. Ker je bila zadeva v času umika pritožbe že predložena v reševanje pritožbenemu sodišču, je to s sklepom II Cp 1140/2022 z dne 25. 8. 2022 ugotovilo umik pritožbe in tožniku naložilo povrnitev toženkinih stroškov odgovora na pritožbo v znesku 612 EUR. Navedeni sklep je tožnik prejel 21. 9. 2022, 17. 1. 2023 pa je vložil vlogo, ki jo je naslovil "Zahteva za razveljavitev sklepa III P 622/2021 z dne 22. 3. 2022 in prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) zaradi obnove postopka III P 622/2021.“ Navedel je, da gre v obravnavani zadevi za individualni delovni spor, zato je prvostopenjsko sodišče zavrglo njegovo tožbo kot stvarno nepristojno. Navedel je še, da je z izdajo nezakonitega sklepa zlorabilo oblast in mu naložilo plačilo oderuških pravdnih stroškov v višini 612 EUR. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o tožnikovi zahtevi za razveljavitev sklepa, prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve zahteve za obnovo postopka III P 622/2021 pa odstopilo službi za brezplačno pravno pomoč.

6. Tožnikovo zahtevo za razveljavitev sklepa z dne 22. 3. 2022 je sodišče prve stopnje zavrglo. Štelo je, da je omenjena zahteva1 nedovoljena, saj je sklep P 622/2021-III z dne 22. 3. 2022 postal pravnomočen s tožnikovim umikom pritožbe.

7. Takšna odločitev je pravilna, saj zoper pravnomočno odločitev ni več rednih pravnih sredstev. Zoper pravnomočne odločbe so možna zgolj še izredna pravna sredstva, ki so našteta v šestindvajsetem poglavju Zakona o pravdnem postopku (ZPP). To so revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba za razveljavitev sodne poravnave in obnova postopka. Zahteve za razveljavitev sklepa med naštetimi izrednimi pravnimi sredstvi torej ni. Omenjeno zahtevo je tožnik vložil sam, posebnost izrednih pravnih sredstev pa je tudi v tem, da jih stranka lahko vloži samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).

8. Tožnik očitno meri na vložitev predloga za obnovo postopka. Za to je tudi vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč odvetnika. To izredno pravno sredstvo je sestavljen pravni institut. Sodišče mora najprej preveriti obstoj procesnih predpostavk za dopustnost obnove, nato odloča o utemeljenosti razloga za obnovo, v primeru dovolitve obnove razveljavi odločbo izdano v prejšnjem postopku, nato pa postopek obnovi (400. člen ZPP). Takšno bo postopanje sodišča prve stopnje, če bo tožnik vložil (dovoljen) predlog za obnovo postopka.

9. Ker je tožnikova zahteva za razveljavitev sklepa nedovoljeno pravno sredstvo, jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo. Njegova pritožba zoper takšno odločitev je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

1 Sodišče je v izreku sklepa vlogo poimenovalo „pritožba (zahteva za razveljavitev sklepa z dne 22. 3. 2022)“.