Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.

Pravno vprašanje, na katerega želi revident odgovor, mora revident navesti natančno in konkretno, navesti mora pravno pravilo, ki naj bi bilo z izpodbijano odločitvijo kršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost tega vprašanja ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če revident tega ni navedel, ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zatrjevane zelo hude posledice mora revident tudi izkazati, zgolj njegove navedbe zato praviloma ne zadoščajo za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da se ta zavrne kot neutemeljena in navede razloge za to. Vsebinsko pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Šmarje pri Jelšah, Oddelka za okolje in prostor, št. 361-2/2009-12 z dne 21. 10. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 361-67/2009/4 z dne 19. 4. 2010. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil revidentovo zahtevo za izdajo dovoljenja za izvajanje rudarskih del v kamnolomu andezita „A.“, na tam navedenih parcelah, ker iz rudarskega projekta, ki je bil priložen vlogi, izhaja, da območje, za katerega se predlaga izdaja dovoljenja za izvajanje del, po obsegu bistveno presega površino pridobivalnega prostora celotnega kamnoloma iz izdanega dovoljenja za izkoriščanje. Prvostopenjski upravni organ je zato revidenta pozval, da svoji vlogi priloži morebitno dovoljenje za izkoriščanje za območje pridobivalnega prostora, ki presega meje kamnoloma, določene z dovoljenjem za izkoriščanje. Ker revident vloge ni dopolnil, je upravni organ zavrnil izdajo dovoljenja za izvajanje del. Tožena stranka je revidentovo pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo zavrnila.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena revidentova zahteva za izdajo dovoljenja za izvajanje rudarskih del. Zato revizija ni dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

8. Revident navaja, da gre v obravnavanem primeru za dve pomembni pravni vprašanji, o katerih bi moralo Vrhovno sodišče zavzeti stališče. Kot prvo vprašanje navaja: „da sodišče v izpodbijani sodbi priznava utemeljenost tožbenih navedb glede tega, da je stanje okrog spornega kamnoloma že daljši čas nejasno, takšne nejasnosti pa ne morejo iti njemu v breme, saj ni odgovoren za pomanjkljivo dokumentacijo pri upravnem organu oziroma arhivu.“ Kot drugo vprašanje pa izpostavlja vprašanje: „razmejitve med dovoljenjem za izkoriščanje in za izvajanje del. Upravni organ se je pri presoji vloge za dovoljenje za izvajanje del spustil v vprašanja, ki se po svoji vsebini tičejo dovoljenja za izkoriščanje in ne dovoljenja za izvajanja del, ki je predmet njegove vloge.“

9. Po oceni Vrhovnega sodišča revident z navedbami, ki jih sicer opredeli kot prvo in drugo vprašanje, ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije. Ni namreč natančno in konkretno navedel, katero je glede na vsebino obravnavane zadeve pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Njegova opredelitev pravnega vprašanja je nekonkretizirana in ne ustreza standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot je opisan v 7. točki te obrazložitve. Ker revident ni konkretno, jasno in določno izpostavil pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve in glede katerega pričakuje stališče Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

10. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da je z izpodbijano odločitvijo onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti, zaradi nejasne situacije pa ni pričakovati, da bi bilo mogoče dovoljenje pridobiti v doglednem času, ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Njegove trditve so zgolj pavšalne in z njimi ne izkazuje konkretnih posledic, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev. Revident namreč ni z ničemer pojasnil in obrazložil, kako bo izpodbijana odločitev vplivala na njegovo poslovanje.

12. Ker revident ni izkazal nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.