Jedro

V postopku izdaje začasne odredbe ni potrebno upniku dokazati nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, če dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpi le neznatno škodo.

Borzno posredniška družba, katere delničarji so se soglasno odločili za prenehanje družbe, ne bo utrpela nobene škode oz. le neznatno škodo, če sodišče prepove odtujitev, obremenitev ali drugo razpolaganje s 120 rednimi imenskimi delnicami Ljubljanske borze d.d., ki so v lasti dolžnika in vpisane v delniško knjigo Ljubljanske borze d.d., ki jo vodi K.D.D..

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se izda naslednja začasna odredba: Toženi stranki se do pravnomočnega končanja tega postopka prepove odtujiti, obremeniti ali kakorkoli drugače razpolagati s 120 rednimi imenskimi delnicami Ljubljanske borze d.d., Ljubljana, ki so v lasti tožene stranke in vpisane v delniški knjigi Ljubljanske borze d.d., ki jo vodi K.D.D. d.d., Ljubljana.

Prepoved se vpiše v delniško knjigo Ljubljanske borze d.d., ki jo vodi K.D.D d.d., Ljubljana.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 14.000,00 SIT, v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z vsebino kot je razvidna iz izreka tega sklepa, ker je menilo, da niso izpolnjeni pogoji iz Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. O samovolji ni mogoče govoriti, čeprav je tožena stranka od tožnika prvotno le z dopisom z dne 6.8.1998 obvestila, da mu preneha delovno razmerje z dnem 20.7.1998, na ugovor tožnika pa je izdala sklep dne 23.9.1998, v katerem je navedla, da tožniku preneha delovno razmerje z dnem dokončnosti sklepa o razrešitvi. Prav tako pa tožniku ne bo nastala nenadomestljiva škoda, saj pričakovano prenehanje tožene stranke oz. likvidacije družbe ne predstavlja namernega škodnega ravnanja tožene stranke z namenom izogniti se izpolnitvi plačila in drugih obveznosti po razsodbi sodišča. Tudi v primeru izbrisa iz registra tožene stranke po skrajšanem postopku, ni verjetno izkazana nevarnost onemogočanja izterjave tožnikove terjatve, saj je sklepu priložen seznam delničarjev, ki bodo prevzeli obveznost plačila izbrisane družbe v skladu z 2. odst. 398. člena ZGD.

Zoper izpodbijani sklep se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in izda začasno odredbo skladno s predlogom tožeče stranke z dne 25.1.1999. Pritožnik v pritožbi ponavlja svoje navedbe, da je predlog za izdajo začasne odredbe oprl na dokaze in trditve, da z izdajo začasne odredbe toženi stranki ne bo nastala nikakršna škoda in da so torej izpolnjeni pogoji iz 1. in 3. odst. 270. člena ZIZ. Tožeča stranka je uspela izkazati obstoj terjatve, v zvezi z dokazovanjem nevarnosti, pa je tožeča stranka izkazala za verjetnost, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo oz. nobene škode. Iz notarskega zapisnika sklepov skupščine tožene stranke z dne 10.4.1998 je razvidno, da je predlagano prenehanje tožene stranke in izjava delničarjev, da ima tožena stranka poravnane vse obveznosti. To pa dokazuje, da tožena stranka sredstev, ki bi jih pridobila z obremenitvijo ali odtujitvijo rednih imenskih delnic Ljubljanske borze. d.d., Ljubljana, ne potrebuje za poplačilo obveznosti. Te delnice je tožena stranka kupila ob sprejemu v članstvo na borzi, vendar pa jih v skladu z 2. in 3. odst. 81. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev ni smela prenesti na drugega dokler je bila članica borze, od 31.5.1998, ko pa ji je članstvo prenehalo, pa so delnice deponirane skladno z določili 4. odst. 81. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev, to pa še dodatno potrjuje tožnikove trditve, da tožena stranka ne bi z izdajo začasne odredbe utrpela nobene škode.

Pritožba je utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je v skladu z uveljavljeno prakso pri delovnih in socialnih sodiščih tako za izdajo začasnih odredb na predlog strank kot po uradni dolžnosti 19. člen ZDSS in 267. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Ur.l. RS št. 51/98), iz katerega izhaja, da sodišče pred, med in po postopku na prvi stopnji na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku ob pogojih, ki jih določa navedeni zakon za posamezno vrsto zavarovane terjatve, da se prepreči samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda. Predlagatelj začasne odredbe mora torej hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe izkazati obstoj pogojev iz 1. odst. 19. člena ZDSS kot pogoje, ki jih za zavarovanje posameznih vrst terjatev predpisuje ZIZ v 270. oz. 272. členu. Ne glede na vrsto terjatve, katere zavarovanje se predlaga, je potrebno izkazati verjeten obstoj terjatve, saj bi bila drugače izdaja začasne odredbe v nasprotju z namenom tega instituta, ki pomeni ureditev spornega razmerja na začasen način zato, da se zavaruje obstoječe stanje in, da se to med sodnim postopkom ne bi tako spremenilo, da bi bila kasnejša izvršba onemogočena. Navedeno pomeni, da se zahtevku, ki ga stranka uveljavlja nudi pravno zaščito že od njenega nastanka oz. od vložitve predloga za izdajo začasne odredbe v obsegu, ki je potreben za njeno zavarovanje (3. člen ZIZ).

Glede na to, da je zoper toženo stranko po sklepu delničarjev predlagana likvidacija, meni pritožbeno sodišče, da je izpolnjen drugi pogoj iz 1. odst. 19. člena ZDSS nastanek nenadomestljive škode. V primeru, če bo tožnik uspel s svojim zahtevkom o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, o reintegraciji in priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, le-tega ne bo mogel realizirati, v kolikor bo do pravnomočnosti te zadeve dokončana likvidacija po skrajšanem postopku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Zato bo imel v tem primeru tožnik le še zahtevek za poplačilo denarnih terjatev (nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prispevkov, davkov itd.).

Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe po 1. in 3. odst. 270. člena ZIZ, ki določata, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže tožnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper toženo stranko nastala, nevarnosti pa ni potrebno dokazovati, če tožnik izkaže za verjetno, da bi toženec s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Iz navedenega tožnikovega predloga izhaja, da je predlagal zavarovanje tistega dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na nadomestilo plače (opisno), prispevkov in davkov z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter stroškov postopka, torej denarne terjatve. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je tožnikova terjatev verjetno izkazana, zavzelo pa je stališče, da tožnik ni izkazal nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ni pa se opredelilo, kot utemeljeno opozarja pritožba, do zatrjevanja tožnika, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo in da mu zato nevarnosti ni potrebno dokazovati. Po mnenju pritožbenega sodišča je tako stališče tožnika pravilno. Iz notarskega zapisnika opr.št. Sv 317/98 z dne 10.4.1998 pod točko 5 sklepov izhaja, da so se delničarji soglasno odločili za prenehanje družbe (tožene stranke) po skrajšanem postopku, da imajo poravnane vse obveznosti in da so urejena vsa razmerja na delovnopravnem področju, za preostale morebitne obveznosti družbe pa prevzemajo delničarji obveznost plačila za dobo iz 2. odst. 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (eno leto po objavi izbrisa družbe iz registra), kar pomeni, da prepoved odtujitve, obremenitve ali drugega razpolaganja s 120 rednimi imenskimi delnicami Ljubljanske borze d.d., ki so v lasti tožene stranke in vpisane v delniško knjigo Ljubljanske borze d.d., ki jo vodi K.D.D. d.d., Ljubljana, pomenil le neznatno škodo oz. nobene škode za toženo stranko.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je izdalo predlagano začasno odredbo, ki jo mora sodišče prve stopnje poslati v izvršitev K.D.D. d.d., Ljubljana.

Ker je tožnik s pritožbo uspel, je na podlagi določila 2. odst. 166. člena v zvezi z 2. odst. 154. člena ZPP upravičen do povračila pritožbenih stroškov, ki so bili odmerjeni v skladu s 1. b točko tar.št. 10 in 4. točko tar.št. 21 na 160 točk, oz. upoštevaje vrednost točke 87,50 SIT na 14.000,00 SIT.