Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta zemljiškoknjižna solastnika nepremičnine parc. št. 1196, k. o. ... (v naravi vikend zidanica). Tožena občina je leta 2000 po delu njune parcele položila asfalt v obsegu 99 m2. Tožnika sta leta 2015 vložila negatorno tožbo, v kateri sta zatrjevala protipravnost posega v njuno lastninsko pravico.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, naj tožena stranka opusti poseganje v solastninsko pravico tožnikov na navedeni parceli in s tega zemljišča odstrani asfalt ter vzpostavi prejšnje stanje in navozi zemljo v debelini kot na preostalem zemljišču na tej parcelni številki. Ugotovilo je, da sta tožnika toženki posege v njuno nepremičnino dovolila.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. V celoti je sprejelo dokazno oceno sodišča prve stopnje, za katero je ugotovilo, da je sklenjena, logična in prepričljiva ter izdana v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP.

4. Predlog za dopustitev revizije vlagata tožnika. V predlogu za dopustitev revizije zastavita vprašanja: 1) Ali je bila izjava v vsebini, kakršna je navedena v spornem Soglasju, pri kateri je vnaprej pripravljeno besedilo samo sebi nasprotujoče, in ga je treba razlagati v korist nasprotne stranke (v tem primeru tožnikov) po ZTLR dopustna pravna podlaga za gradbeni poseg v parc. št. 1196, k. o. ..., ki je v solastnini tožnikov; ali je torej s Soglasjem izključena protipravnost ravnanja tožene stranke?; 2) Če gre pri vprašanju št.1 za pozitiven odgovor, ali je Soglasje, ki izrecno glasi za poseg v solastnino tožnikov do oddaljenosti 180 cm od njunega objekta, veljavna pravna podlaga za poseg do razdalje 130 cm od objekta in/ali manj, če se upošteva bankina in ali je bilo sodišče druge stopnje dolžno zavzeti stališče do tozadevne tožbene navedbe in ga s svoje strani obrazložiti?; 3) Če gre pri vprašanju št. 1 za pozitiven odgovor in je tožena stranka na njegovi podlagi štela, da ima soglasje, ali je dopustno takšno soglasje preklicati, kakor ga je tožeča stranka, ko je pred asfaltacijo na meje svojega zemljišča zabila količke in nanjo dodatno postavila betonske kvadre v znak, da asfaltacije preko meja svoje parcele ne dovoli? in 4) Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili pravilo ZPP o prekluziji strank, da podajo nove navedbe po prvem naroku, ko sta šteli, da je tožeča stranka prekludirana glede navedb, s katerimi je razložila svoje ročne zapise v Soglasju, ki pa ji je bilo dano na vpogled šele med pravdnim postopkom, to je po prvem naroku. Sodišči sta torej šteli, da je tožeča stranka s svojimi navedbami prekludirana, na drugi strani pa tega ni štelo tako za toženo stranko, ki je šele med samim postopkom predložila podatke, na podlagi katerih je sodišče listino (Soglasje) sploh lahko pridobilo, čeprav je šlo za dokument iz sfere tožene stranke in bi ga torej morala predložiti najkasneje na prvem naroku (medtem ko Soglasje oziroma njegova kopija tožeči stranki nikoli ni bila izročena)? Navajata, da sta dovolila izvedbo del na zemljišču, ki meji na njuno, ne pa na svojem zemljišču. Toženka tudi ni imela nobene pravne potrebe, da posega v njuno lastninsko pravico, saj bi lahko položila asfalt po zemljiščih v njenem upravljanju. Opozarja, da je višje sodišče sporno Soglasje napačno pravno ovrednotilo. Tudi, če bi dopustila poseg za izvedbo del v razdalji 180 cm od zidanice, to ne pomeni, da sta ga dopustila v razdalji 130 cm. Višje sodišče na to ni odgovorilo, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Nasprotujeta dokazni oceni nižjih sodišč in še navajata, da sta z označitvijo meje z zabitjem količkov in položitvijo betonskih plošč dejansko preklicala dano soglasje. Z odstranitvijo teh in nadaljevanjem del je toženka de facto razlastila tožnika mimo zakona.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).