Jedro

Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mora biti podana v pisni obliki, mora biti določna in nedvoumna. Nejasnosti glede določnosti odpovedi se ne morejo razlagati v škodo delavcu.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se v zvezi s tretjo točko izreka sodbe sodišča prve stopnje razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

V 3. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 27.1.2003 in 10.2.2003 (pravilno 7.2.2003) o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Hkrati je bil zavrnjen tudi zahtevek za ugotovitev, da tožniku pri toženi stranki delovno razmerje ni prenehalo in še traja, tako da mu je dolžna tožena stranka priznati neprekinjene pravice iz delovnega razmerja in ga pozvati nazaj na delo. Sodišče je presodilo, da je šlo kljub izdaji spornih sklepov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02), da napačen pravni pouk oziroma opozorilo na pravno varstvo v sklepu z dne 27.1.2003, da ima tožnik pravico do ugovora pri toženi stranki v 15 dneh, ni mogel biti tožniku v škodo in da je tudi tožena stranka sama štela odpoved za "dokončno" šele z izdajo sklepa z dne 7.2.2003, tako da je tožnik sporno odpoved pravočasno izpodbijal pred sodiščem z vložitvijo tožbe dne 7.3.2003. Po presoji sodišča pa je bila sporna izredna odpoved sicer zakonita.

Sodišče druge stopnje je na tožnikovo pritožbo glede gornje odločitve sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo v tem delu zavrglo. Ugotovilo je, da je začel 30-dnevni rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 204. člena ZDR teči že z vročitvijo prvega sklepa tožene stranke tožniku z dne 27.1.2003, tako da je bila tožba vložena po izteku tega roka, torej prepozno.

Iz vsebine revizije, ki jo tožnik vlaga zoper pravnomočno odločitev sodišča druge stopnje, je razvidno, da jo vlaga zgolj zoper odločitev o zavrženju tožbe v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in reintegracijskim zahtevkom. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da je sodišče druge stopnje zmotno presodilo potek roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 204. člena ZDR. Navaja, da mu je tožena stranka s pravnim poukom, da lahko zoper sklep z dne 27.1.2003 vloži ugovor, dala vedeti, da odpoved še ni "dokončna", tako da je bil tožnik šele z vročitvijo sklepa oziroma obvestila o zavrnitvi ugovora z dne 7.2.2003 dokončno obveščen o kršitvi pravic v zvezi s sporno odpovedjo. Zato je tožbo pri pristojnem sodišču pravočasno vložil znotraj 30-dnevnega zakonskega roka.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo Ur. l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija je utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mora biti izražena v pisni obliki (prvi odstavek 86. člena ZDR), mora biti določna in nedvoumna. Nejasnosti glede določnosti odpovedi se ne morejo razlagati v škodo delavcu. Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s pravnim poukom na sklepu o izredni odpovedi z dne 27.1.2003 o možnosti ugovora v 15 dneh pri tožniku ustvarila prepričanje, da v primeru vložitve ugovora lahko pride do drugačne odločitve o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da torej odločitev tožene stranke o odpovedi še ni "dokončna" (ZDR pojma dokončnosti več ne pozna). Tožniku ne more biti v škodo, če se je ravnal po napotilu tožene stranke in z ugovorom preveril resnost in "dokončnost" oziroma nepreklicnost podane odpovedi. Ob takem ravnanju tožnika je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da mu je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, na katero je bila vezana, šele z zavrnitvijo tožnikovega ugovora, ki je bila tožniku vročena 8.2.2003. Ker je tožnik vložil tožbo 7.3.2003, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da je bila tožba vložena po izteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR.

Ker se sodišče druge stopnje zaradi zmotne presoje roka za vložitev tožbe do pritožbenih navedb glede odločitve o zavrnitvi zahtevka na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in priznanju neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja ni opredelilo, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano odločitev (sklep o zavrženju tožbe v zvezi z zahtevkom iz 3. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje) razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče preizkusiti sodbo sodišča prve stopnje tudi z vidika v pritožbi uveljavljanega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja oziroma v okviru določb 350. člena ZPP glede zavrnitve tega dela tožbenega zahtevka.

V skladu z določbami tretjega odstavka 165. člena ZPP je sodišče odločanje o tožnikovih revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo.