Jedro

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje prepričljivo in razumno obrazložilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji in ta temelji predvsem na izpovedbi oškodovanke kot tudi na izpovedbah zaslišanih prič ter listinskih dokazov kot jih je povzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Sodišče prve stopnje je tudi prepričljivo in razumno obrazložilo, da je še vedno podan razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. K tem razlogom pritožbeno sodišče nima česa drugega dodati kot tudi ne k razlogom in zaključkom, da je ukrep približevanja oškodovanki še naprej nujno potreben, neogiben in primeren.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi po 195.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je bil izrečen obdolženemu A. A. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, podaljšalo še po vloženi obtožnici.

2.Zoper sklep je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik. Navaja, da uveljavlja bistvene kršitve določb ZKP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razlogi, ki so narekovali odreditev ukrepa prepovedi približevanja obdolženca oškodovanki B. B., ob vložitvi obtožnici niso spremenjeni in so še vedno podani. Tako je ugotovljeno, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji, da je še vedno podana konkretna in realna ponovitvena nevarnost obdolženca ter da je to nevarnost mogoče odpraviti z ukrepom prepovedi približevanja oškodovanki.

5.Pritožnik izpodbija osnovno predpostavko za pripor, to je utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji ter ocenjuje, da izpovedba oškodovanke ni verodostojna, priče, ki so bile zaslišane v preiskavi, pa obdolžencu niso poznane (razen oškodovankine matere), zato ocenjuje, da priče niso verodostojne. Po oceni pritožnika tudi navedbe o predkaznovanosti obdolženca ne morejo vplivati na odločitev o podaljšanju odrejenega ukrepa, ker obdolženec obiskuje tečaj Društva za nenasilno komunikacijo. Sicer pa tudi nima namena prihajati iz Ljubljane v Idrijo k oškodovanki, saj sta razmerje prekinila in nimata stikov.

6.Z zgoraj navedenimi pritožbenimi navedbami pritožnik ne more izpodbiti pravilnih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje prepričljivo in razumno obrazložilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji (4. točka izpodbijanega sklepa) in ta temelji predvsem na izpovedbi oškodovanke kot tudi na izpovedbah zaslišanih prič ter listinskih dokazov kot jih je povzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje je v 5. točki izpodbijanega sklepa tudi prepričljivo in razumno obrazložilo, da je še vedno podan razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. K tem razlogom pritožbeno sodišče nima česa drugega dodati kot tudi ne k razlogom in zaključkom, da je ukrep približevanja oškodovanki še naprej nujno potreben, neogiben in primeren.

7.Ker pritožba ni utemeljena, jo je sodišče prve stopnje zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 195a, 201, 201/1, 201/1-3

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.