Jedro

Ker je zakonska določba prvega odstavka 197. člena ZIZ o prednosti pri poplačilu izjema od splošnega vrstnega reda poplačila terjatev glede na trenutek pridobitve zastavne pravice z vknjižbo v zemljiški knjigi (198. člen ZIZ) in ker je treba izjeme vedno razlagati ozko, bi sklicevanje, da gredo delavcu terjatve iz delovnega razmerja z dolžnikom prednostno tudi, če so zapadle več kot zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pomenilo širitev izven izjeme 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih II.3.a), III.3., IV.3., V.3., VIII.3., IX.3. in X.3. točki izreka.

II. Deveti upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo prvemu in drugemu dolžniku, da sta dolžna povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v zadevi […] (I. točka izreka), iz kupnine 239,61 EUR je po vrstnem redu poplačalo […] (II. točka izreka), iz kupnine 40,00 EUR je po vrstnem redu poplačalo […] (III. točka izreka), iz kupnine 404,37 EUR je po vrstnem redu poplačalo […] (IV. točka izreka), iz kupnine 8.591,87 EUR je po vrstnem redu poplačalo […] (V. točka izreka), iz kupnine 15,41 EUR je po vrstnem redu poplačalo […] (VI. točka izreka), iz kupnine 75,47 EUR je po vrstnem redu poplačalo […] (VII. točka izreka), iz kupnine 16,43 EUR je po vrstnem redu poplačalo […] (VIII. točka izreka), iz kupnine 186,35 EUR je po vrstnem redu poplačalo […] (IX. točka izreka), iz kupnine 65,00 EUR je po vrstnem redu poplačalo […] (X. točka izreka), v zadevah VL 84091/2011, VL 142129/2011, VL 141308/2011, VL 200280/2012, VL 211744/2012, VL 42183/2014, VL 16807/2012, In 45/2014, In 119/2014, VL 35697/2014, VL 36116/2014 in VL 37074/2014 pa je ustavilo izvršbo na nepremičnine (XI. točka izreka). Ugotovilo je, da je sklep o izročitvi z dne 3. 2. 2016 postal pravnomočen 18. 3. 2016. Terjatve so priglasili […] ter deveti upnik z vlogo z dne 18. 5. 2016 za zadevo In 119/2014 prednostno terjatev z navedbami, da gre za terjatev delavca iz delovnega razmerja z dolžnikom, zaradi česar se njegova terjatev skladno s 3. točko prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) poplača prednostno. Gre za terjatev delavca iz delovnega razmerja, ki bi se prednostno poplačevala po 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, če bi zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, torej od 3. 2. 2015 do 3. 2. 2016. Toda iz sodbe Delovnega sodišča v Celju Pd 110/2012 z dne 6. 2. 2014 izhaja, da so terjatve zapadale že v letih 2010, 2011 in 2012. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-47/2015-8 z dne 24. 9. 2015, ki je razveljavila 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor ureja poplačilo za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Ta odločba se res nanaša na preživnine, vendar pa smiselno velja za vse naštete terjatve po 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ.

2. Zoper II.3.a), III.3., IV.3., V.3., VIII.3., IX.3. in X.3. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo deveti upnik po pooblaščencu iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je iz zakonskega besedila 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ razvidno, da se dikcija “zapadlih za zadnje leto” nanaša le na prispevek za socialno zavarovanje in ne na vse terjatve iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (tako VSM I Ip 326/2015 z dne 17. 8. 2015). Ustavno sodišče RS je točko 3 prvega odstavka 197. člena ZIZ razveljavilo le v delu, koliko ureja poplačilo za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, tako da je zakonsko določilo v tem delu še vedno v veljavi. Nihče izmed upnikov, ki jim je sodišče prve stopnje določilo delno poplačilo terjatev, ni hipotekarni upnik, ampak so vsi pridobili pravico na podlagi sklepov o izvršbah, kar pomeni, da gre za drugačno situacijo, kot jo je obravnavalo Ustavno sodišče RS.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo ostalim upnikom po pooblaščencih in dolžnikom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Deveti upnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sklep o izročitvi z dne 3. 2. 2016 postal pravnomočen 18. 3. 2016, da gre za terjatve delavca iz delovnega razmerja z dolžnikom in da so te zapadale v letih 2010, 2011 in 2012, torej več kot v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (1. in 2. točka obrazložitve sklepa).

6. Deveti upnik se v pritožbi sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Mariboru I Ip 326/2015 z dne 17. 8. 2015, vendar je bila ta sprejeta pred odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-47/2015-8 z dne 24. 9. 2015, objavljena v Uradnem listu RS 9. 10. 2015. 7. Ustavno sodišče RS je z omenjeno odločbo res razveljavilo 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ (samo), kolikor je urejala poplačilo za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. To je pomenilo prednostno poplačevanje preživninskih terjatev samo za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da so terjatve iz naslova zakonite preživnine napisane na prvem mestu v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, nato pa so vrinjene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, in je šele na koncu te točke zapis “zapadlih za zadnje leto” ter da je ustavno skladna razlaga te določbe taka, da se zapis “zapadlih za zadnje leto” ne nanaša zgolj na zakonite preživnine, s katerimi se je izrecno ukvarjalo Ustavno sodišče RS, temveč na vse vrinjene terjatve, med katerimi je tudi terjatev devetega upnika (2. točka obrazložitve sklepa). Poleg tega je Ustavno sodišče pojasnilo, da so izjeme od prednostnega načela pri izvršbi na nepremičnine urejene prav v (delno) izpodbijanem 197. členu ZIZ, ki daje - pred prej nastalimi stvarnopravnimi pravicami, kot so hipoteke in zemljiški dolgovi - poplačilno prednost tudi nekaterim (tudi) kasneje nastalim obligacijskim in delovnopravnim pravicam (kot je terjatev devetega upnika) ter javnim dajatvam, in to ne glede na to, ali so (in kdaj so) te kasneje nastale pravice sploh pridobile stvarno pravno zavarovalno “kritje” z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.(1) Prav zato, ker je zakonska določba prvega odstavka 197. člena ZIZ o prednosti pri poplačilu izjema od splošnega vrstnega reda poplačila terjatev glede na trenutek pridobitve zastavne pravice z vknjižbo v zemljiški knjigi (198. člen ZIZ) in ker je treba izjeme vedno razlagati ozko, bi sklicevanje, da gredo delavcu terjatve iz delovnega razmerja z dolžnikom prednostno tudi, če so zapadle več kot zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pomenilo širitev izven izjeme 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.

8. Ustavno sodišče RS se je res omejilo na hipotekarne upnike, to je imetnike pogodbene hipoteke, to pa zato, ker se je predlagatelj v zahtevi osredotočal na pogodbene hipoteke(2), kar ne pomeni, da je izključilo izvršilne upnike, torej upnike, ki so pridobili prisilno hipoteko z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Kot je že bilo navedeno, se je Ustavno sodišče RS sklicevalo na 198. člen ZIZ, ki v prvem odstavku določa, da se po plačilu terjatev iz 197. člena tega zakona poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Upniki iz prvega odstavka tega člena se poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi (tretji odstavek 198. člena ZIZ). Ustavno sodišče RS je tudi povzelo sklep Vrhovnega sodišča III Ips 64/2012 z dne 19. 11. 2013: “… ima prednost pri poplačilu terjatve tisti zastavni upnik, katerega zastavna pravica je bila pridobljena prej … . Pri tem ni pomembno, ali je bila njegova zastavna pravica pridobljena s pogodbo ali pa gre za zastavno pravico, pridobljeno v izvršilnem postopku. Relevanten je le trenutek (in ne način) pridobitve hipoteke”.(3) Drugačna razlaga odločbe Ustavnega sodišča RS bi pomenila različno obravnavo upnikov, oziroma različno obravnavo enake stvarne pravice samo zato, ker enkrat temelji na pogodbi, drugič pa na zakonu. Sodišče prve stopnje zato pravilno ni poplačalo terjatve devetega upnika.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo devetega upnika kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (prvi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Deveti upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ),in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): 8. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS.

Op. št. (2): 5. točka obrazložitve in opomba pod črto št. 4 v odločbi Ustavnega sodišča RS.

Op. št. (3): 9. točka obrazložitve in opomba pod črto št. 19 v odločbi Ustavnega sodišča RS.