Jedro

V primeru, da dolžnik trdi, da je opustil dejanje, ki je predmet izvršbe je smotrno, da sodišče razpiše naroke. Višina izrečenih in zagroženih denarnih kazni ne sme presegati desetkratnega zneska prve izrečene kazni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se denarna kazen v znesku 18.000,00 SIT izterja z rubežem z dolžnikovega žiro računa. Nadalje je dolžniku naložilo, da v naknadnem roku 3 dni opusti proizvodov iz programa J. 4 in J. 5 z grožnjo poostrene denarne kazni 360.000,00 SIT.

Zoper tak sklep se pritožuje dolžnik, ki v pritožbi navaja, da se prvo sodišče ni prepričalo kako je z izvršitvijo na strani dolžnika.

Prvostopno sodišče je vsekakor po tolikih letih, kar se v zadevi P X dogaja bilo dolžno, da razpiše narok na katerem bi dolžnik obrazložil in dokazal da program J. 4 in J. 5 ne eksistira več. Nadalje upnik v pritožbi opisuje nevzdržno stanje, ko v pravdi P X, v kateri je bila izdana začasna odredba od marca 1990 ni bil kljub številnim urgencam razpisan noben narok.

Pritožba je utemeljena.

Ob trditvi dolžnika v pritožbi, da program J. 4 in J. 5 ne obstaja več, bo potrebno to okoliščino ugotoviti. Glede na to, da je od vložitve izvršbe poteklo že več kot 3 leta, je po oceni pritožbenega sodišča smotrno razpisati narok (čl. 26 ZIP) in razčistiti ali so dolžnikove trditve resnične. Vse ostale okoliščine, ki jih opisuje dolžnik v zvezi z trajanjem zadeve P X nimajo vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa in pritožbeno sodišče na njih vsled tega ne odgovarja.

V kolikor se bo ugotovilo, da dolžnik še vedno prodaja proizvode iz programa J. 4 in J. 5 bo moralo pri zagrožitvi nove denarne kazni sodišče prve stopnje upoštevati, da je močno zoper dolžnika izreči denarne kazni vse dotlej in višini dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže desetkratnega znaka prve izrečene kazni (peti odstavek čl. 225 ZIP). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu določilo poostreno denarno kazen v znesku 360.000,00 SIT, kar je mimo vseh zakonsko določenih kriterijev.

Glede na navedeno je bilo utemeljeni pritožbi dolžnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (čl. 380 tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP).