Jedro

Pavšalne trditve o desetletnem kratenju pravice do sodnega varstva ne morejo utemeljevati tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V zapuščinski zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah D 110/2000 po pokojnem J. Š. je bil 8. 4. 2009 izdan sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks in o odmeri sodne takse za pritožbo dediču R. Š. Ta je skupaj s pritožbo zoper navedeni sklep vložil tudi predlog, da se za nadaljnji zapuščinski postopek namesto Okrajnega sodišča v Domžalah določi drugo zapuščinsko sodišče. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

4. Po oceni Vrhovnega sodišča predlagatelj v svojem predlogu ne navaja nobenega tehtnega razloga za delegiranje obravnavane zapuščinske zadeve drugemu sodišču. Zatrjuje le, da predstavlja zavrnitev predloga za taksno opustitev zlonamerno odločitev in da mu Okrajno sodišče v Domžalah in sodišče na Tavčarjevi 9 v Ljubljani že več kot 10 let kratijo pravico do sodnega varstva. Iz trditve je razbrati, da gre za predlagateljevo subjektivno videnje obravnavane zadeve in sojenja nasploh, kar pa nima zveze z realnostjo, saj večstopenjsko sojenje tako predlagatelju kot vsem ostalim zagotavlja pravico do nepristranskega sodnega varstva. S pavšalnimi trditvami nasprotnega ni mogoče izkazati. Zato je Vrhovno sodišče predlog dediča R. Š. kot neutemeljen zavrnilo.