Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Namen določbe 4. točke 399. člena ZFPPIPP je zavarovati upnike pred lahkomiselnostjo in neodgovornostjo dolžnika, pri čemer pa se tudi od upnikov pričakuje, da bodo ravnali odgovorno, ne pa neodgovorno in lahkomiselno. To pomeni, da upnika, ki je vedel, da mu dolžnica ni sposobna poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu z njo sklenil kreditno pogodbo, institut ovir za odpust obveznosti ne varuje.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti.
2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da sta pogodba o finančnem lizingu in kreditna pogodba dve različni pogodbi z različnima temeljema in vsebino obveznosti, različne so tudi stranke pogodbe. Upnik je dolžnici odobril kredit, ki ga je nakazal družbi P. d.o.o., dolžnica pa se je zavezala kredit vrniti v 84 mesečnih obrokih. Ker gre za dva različna sklenitelja pogodbe, se stranki seveda nista mogli dogovoriti o reprogramiranju obveznosti dolžnice, čeprav je v kreditni pogodbi drugače navedeno. Kreditna pogodba predstavlja nov temelj obveznosti, dolžnica je prevzela novo obveznost, ki je bila nesorazmerna z njenim premoženjskim stanjem.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ugovor proti odpust obveznosti je bil vložen, ker naj bi dolžnica s sklenitvijo kreditne pogodbe št. 123551 z dne 6.5.2013 prevzela obveznost, ki je nesorazmerna z njenim premoženjskim položajem, torej zaradi ovire po 4. točki 399. člena ZFPPIPP v zvezi s 403. členom ZFPPIPP.
5. Namen določbe 4. točke 399. člena ZFPPIPP je zavarovati upnike pred lahkomiselnostjo in neodgovornostjo dolžnika, pri čemer pa se tudi od upnikov pričakuje, da bodo ravnali odgovorno, ne pa neodgovorno in lahkomiselno (enako tudi sklepa VSL Cst 166/2012 in Cst 60/2011).
6. Iz kreditne pogodbe je razvidno, da je bila sklenjena zaradi dogovora o obročnem plačilu dolga po FL 500953, torej pogodbe o finančnem lizingu, ki jo je dolžnica sklenila sicer z drugo osebo kot kreditno pogodbo, vendar pa je šlo za povezano osebo, kar izhaja že iz imena strank, ki imata tudi sedež na istem naslovu. Upniku je bilo tako že ob sklepanju pogodbe znano, da dolžnica ni mogla izpolnjevati pogodbe o finančnem lizingu, pri tem pa mu je bilo tudi znano, da je dolžnica brezposelna in brez premoženja, saj je to izrecno navedla v vlogi Informacije o stranki, ki jo je dolžnica 5.4.2013 sama izpolnila in jo upniku predložila pred odobritvijo kredita. To pa pomeni, da je tudi upnik vedel, da mu dolžnica ni sposobna poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu z njo sklenil kreditno pogodbo. Takega upnika pa ne varuje institut ovir za odpust obveznosti. Če upnik ve, da dolžnik nima nobenega premoženja in da že dalj časa ni sposoben vrniti dolgovanega zneska, ne more potem očitati dolžniku, da je s pogodbo, sklenjeno zaradi nezmožnosti izpolnitve prejšnje pogodbe, kar je izrecno navedeno v kreditni pogodbi, prevzel nesorazmerne obveznosti. Tak upnik namreč ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP (zgoraj navedena sklepa Cst 166/2012 in Cst 60/2011, pa tudi sklep Cst 283/2012). Pri tem navedba, ki jo je upnik sam vpisal v kreditno pogodbo, da gre za dogovor o obročnem plačilu dolga po FL 500953 nikakor ne more biti nepomembna ali celo brezpredmetna.
7. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da čeprav dolžnica prej ni imela obveznosti do upnika, ne gre za neko dodatno obveznost, temveč je po vsebini šlo za dogovor, kako in kdaj bo dolžnica poplačala prejšnjo obveznost, ki je ni mogla plačati. Takega dogovora, ki je glede na odplačilni rok in višino obrokov celo ugodnejši za dolžnico, pa ni mogoče opredeliti kot prevzemanja nesorazmerne obveznosti v smislu 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).