Jedro

Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 17852/2016 z dne 24. 2. 2016 ohranilo v veljavi v 1. in 3. točki izreka v celoti (I. točka izreka sodbe) in toženi stranki naložilo, da v 8 dneh tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 352,35 EUR, po preteku izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

5. V tej zadevi je po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in odstopu zadeve v pravdni postopek, tožeča stranka tožbo dopolnila, sodišče prve stopnje pa je toženo stranko pozvalo, naj na vlogo odgovori in pri tem navede vsa dejstva in ponudi vse dokaze, hkrati pa ji vročilo tudi dopolnitev tožbe tožeče stranke. Tožena stranka na poziv sodišča ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je na podlagi tako neprerekanih trditev kot tudi izvedenih dokazov zahtevku tožeče stranke ugodilo, glavne obravnave pa v zadevi ni razpisalo.

6. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja kršitev drugega odstavka 454. člena ZPP in trdi, da pogoji za izdajo sodbe brez razpisa naroka niso bili izpolnjeni. Trdi, da je ugovarjala, da spornega računa, na katerem temelji terjatev tožeče stranke, ni prejela in da gre za negativna dejstva, ki jih tožena stranka ni dolžna dokazovati, a je kljub temu predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, ki bi lahko potrdil, da račun ni bil prejet. Ker sta obe pravdni stranki predlagali zaslišanje svojih zakonitih zastopnikov, meni, da sta s tem smiselno predlagali izvedbo naroka v tej zadevi, zato sodišče neutemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitih zastopnikov pravdnih strank.

7. Vendar so bili v postopku izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 454. člena ZPP, po katerem sodišče lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala. Tožena stranka se namreč neutemeljeno sklicuje na predlog po zaslišanju svojega zakonitega zastopnika. Večinsko stališče sodne prakse je namreč, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.1 Tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil edina vloga tožene stranke v tem postopku, zahteve po razpisu naroka ni podala, niti tega ne trdi v pritožbi.

8. Tožena stranka se nadalje neutemeljeno sklicuje tudi na to, da je bilo dejansko stanje v zvezi s prejemom računa sporno, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok, ne pa odločiti na podlagi listinskih dokazov tožeče stranke. Višje sodišče ugotavlja, da razen izvedbe dokazov z zaslišanjem zakonitih zastopnikov pravdnih strank tožena stranka drugih dokazov sploh ni predlagala, zato je sodišče prve stopnje lahko vpogledalo le v listinsko dokumentacijo tožeče stranke.

9. Tudi sicer tožena stranka v postopku sploh ni trdila, da tožeča stranka zanjo po pogodbi iz leta 2015 ne bi opravila nobene storitve. Zato neprejem računa niti ni pravno odločilno dejstvo, s katerim bi tožena stranka s pomočjo dokaznega postopka lahko uspela proti zahtevku tožeče stranke.

10. Ker torej pogoji za razpis naroka niso bili izpolnjeni, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati niti na neobrazloženo zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov. Očitana bistvena kršitev določb postopka torej ni podana.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin oziroma dokazov, in med samimi temi listinami, kar je bistvena kršitev pravil postopka. Da cena storitve po ceniku znaša 8.580,00 EUR, izhaja iz priloge A6 spisa, nadalje tudi 62 % popust in neto vrednost 3.294,72 EUR. Da je po opozorilu tožene stranke tožeča stranka toženi stranki izstavila še dobropis v višini 410,89 EUR, pa izhaja že iz neprerekanih trditev tožeče stranke, zato sodišče prve stopnje v zvezi s tem niti ni bilo dolžno izhajati iz dokaznega postopka in torej iz dokaznih listin (drugi odstavek 214. člena ZPP). Očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je zato prav tako neutemeljen.

12. Drugih pritožbenih razlogov tožena stranka ni navedla, in ker pritožba ni utemeljena, podani pa niso niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

1 Tako sodna praksa v VSL sodba II Cpg 756/2014 z dne 25.9.2014, VSL Sklep I Cpg 159/2010 z dne 15.4.2010, VSL sodba I Cpg 1256/2012 z dne 13.9.2013 in VSL sodba I Cpg 135/2013 z dne 7.10.2013.Prim. tudi Betetto, N., v Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 722.