Jedro

Organ je sprejel pravilen zaključek, da tožnikom ni mogoče priznati lastnosti stranke ali stranskega udeleženca v postopku vračanja odvzetih premoženjskih pravic po ZPVAS. Ta zakon namreč daje aktivno legitimacijo za vložitev tovrstne zahteve članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu (8. člen ZPVAS).

Po ZPVAS in ZDen se pravno nasledstvo presoja glede na določbe zakona o dedovanju, ne pa na prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo z nakupom kot pravnim poslom.

Prva tožnica bi morala ob pravočasni vložitvi zahteve izkazati tudi, da je članica agrarne skupnosti, kar pa ni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom prvostopni organ tožnikom ni priznal lastnosti stranke v postopku vračanja odvzetih premoženjskih pravic članom Agrarne skupnosti A. (v nadaljevanju MEKOK) (1. točka izreka) in zavrgel njihovo zahtevo za vračilo premoženjskih pravic iz naslova lastninske pravice na temeljni parc. št. 240, k.o... , s hišo ..., last prve tožnice do 1/1 in iz naslova lastninske pravice na temeljni parc. št. 212/1, k.o. ..., s hišo ..., solast drugega tožnika in tretje tožnice, vsakega do 1/2 (3. točka izreka) in še odločil, da stroškov postopka ni (3. točka izreka). V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da so tožniki vložili zahtevo za priznanje lastnosti stranke v postopku vračanja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi premoženja agrarnih skupnosti (v nadaljevanju ZPVAS) agrarni skupnosti MEKOK. Glede na določbe Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (v nadaljevanju ZPVAS), Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) ter Pravilnika o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (v nadaljevanju Pravilnik) je razvidno, da se premoženjske pravice, ki so bile odvzete nekdanjim agrarnim skupnostim vračajo njihovim takratnim članom pod pogojem, da so se včlanili v agrarno skupnost ustanovljeno v skladu z ZPVAS in da so v predpisanem roku (30. 6. 2001) vložili zahtevo. Če so upravičenci že pokojni, imajo pravico do članstva v novi AS in do vložitve zahteve za vračilo njihovi pravni nasledniki. Iz dokumentov je razvidno, da nihče od tožnikov teh pogojev ne izpolnjuje. Z vpogledom v zgodovinski izpisek za parc. št. 212/1 in 240, k.o. ..., izhaja, da so tožniki pridobili lastninsko pravico na teh nepremičninah na podlagi kupnih pogodb, sklenjenih 1997 in 2002. V tem času na hiši ni bilo premoženjskih (deležnih) pravic, ker so te ugasnile na podlagi aktov o podržavljenju 1946/47. Novi lastniki so tako postali le lastniki hiš, ne pa tudi premoženjskih pravic. Tožniki tudi niso izkazali, da bi bili pravni nasledniki nekdanjih lastnikov. Organ je zato, ob upoštevanju 42., 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločil, kot izhaja iz izreka sklepa.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnikov in potrdil sklep prvostopnega organa.

3. Tožniki so v tožbi navedli, da so po podatkih zemljiške knjige lastniki stanovanjskih hiš s parc. št. 240 (prva tožnica do celote) in s parc. št. 212/1 (drugi tožnik in tretja tožnica, vsak do 1/2). V Opravilnem redu MEKOK iz leta 1899 so v 2. točki naštete t.i. ''opravičene hiše na korporacijsko premoženje'', med katerimi sta tudi navedeni hiši. Iz 4. člena jasno izhaja, da je bila pravica (do drv in hlodov) vezana na hišo in vsakokratnega lastnika hiše. Novi statut oziroma pravila novo vzpostavljene MEKOK pa je pravico, ki je bila vezana na hišo, prenesel na posameznike in to ne samo na posameznike t.i. opravičenih hiš, temveč na krog dedičev in posameznikov (po krvnem sorodstvu), ki so svojo hišo že prodali. Novoustanovljena MEKOK ni bila ustanovljena z enakim namenom kot bivša MEKOK. Zato nova pravila niso skladna z ZPVAS in odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-527/13-38 in Up-621/13-36. Po ZPVAS lahko člani agrarne skupnosti zahtevajo vrnitev premoženjskih pravic, ki so bile odvzete njim ali njihovim pravnim prednikom. Pravni nasledniki pa niso nujno samo krvni sorodniki; v tem primeru so tožniki postali pravni nasledniki s kupoprodajnimi pogodbami. Po razveljavitvi sodb I U 2249/2011 in I U 2278/2011 (z odločbo Ustavnega sodišča,št. Up-527/13-38, Up-621/13-36 z dne 10. 6. 2015 - op. sod.) so se tožniki ponovno prijavili v članstvo v MEKOK in v ponovljen postopek vračanja odvzetih premoženjskopravnih pravic članom MEKOK. Tožniki še do danes niso prejeli dokončnega odgovora glede članstva v MEKOK. Zavrženje njihove vloge je bilo neupravičeno. Premoženjske pravice so bile vezane na hišo, zato imena pravnih prednikov niso relevantna, vlogi pa so bili priloženi z.k. izpiski, iz katerih izhaja pravno nasledstvo. ZPVAS govori o pravnih naslednikih, v Pravilih AS pa (7. člen) pa govori o dednih upravičencih, kar pomeni, da je strožje določeno glede članstva. Pravni nasledniki niso samo dedni upravičenci, ampak tudi stranke, ki s pravnimi posli pridobijo lastninsko pravico. Če je organ menil, da vloga ni popolna, bi moral tožnike pozvati na dopolnitev vloge. Glede na zgoraj citirano Ustavno odločbo je namen ZPVAS vzpostavitev enakega lastninskopravnega stanja, kot je bilo pred odvzemom, to pa se lahko doseže z vračanjem pravic na opravičene hiše, katerim je bila z nacionalizacijo ta pravica odvzeta, v nasprotnem primeru bi to pomenilo kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine. Odločba je tudi izrecno opozorila na prvi odstavek 8. člena ZPVAS. Sedanja pravila AS niso skladna z ZPVAS, ker so pisana za ozek krog dedičev in celo posameznih članov, ki sploh niso več lastniki nekdaj opravičenih hiš. Tudi Občina B. meni, da je bilo konstituiranje MEKOK napačno. Ker je bila ta pravica ob nacionalizaciji odvzeta, je jasno, da ni mogla biti prenesena na dediče oziroma pravne naslednike. V času ponovne vzpostavitve MEKOK takratni lastniki hiš s samim članstvom v MEKOK niso mogli pridobiti deležnih pravic, saj še niso bile vrnjene. Člani MEKOK oziroma pravni predniki tožnikov so po 41. členu Pravil novo vzpostavljene MEKOK s kupoprodajnimi pogodbami prenesli vse pravice in obveznosti, ki so bile vezane na hišo, na tožnike, torej na svoje pravne naslednike. Očitek, da so tožniki zamudili rok, ni utemeljen. Pravni predniki so svoje hiše prodali tožnikom 1997 in 2002. Po 41. členu Pravil MEKOK so morali tožniki avtomatsko vstopiti kot pravni nasledniki na mesto pravnih prednikov v MEKOK, ker so le-ti lahko deležno pravico, ki je vezana na temeljno pravico, odsvojili le skupaj s temeljno parcelo. S takim načinom je tožnikom onemogočena ustavna pravica do pridobivanja lastninske pravice (33. člen Ustave RS), kar je tudi njihova upravičena in pričakovana pravica. Tako jim je bila kršena tudi pravica iz 14. in 22. člena Ustave RS. Tožniki so zato predlagali, da sodišče tožbi ugodi in tožnikom prizna lastnost stranke v tem postopku.

4. Toženka je odgovoru na tožbo vztrajala pri dejanskih in pravnih ugotovitvah akta ter predlagala zavrnitev tožbe.

5. Tožniki so v vlogi vztrajali pri tožbenih navedbah, v nadaljnji vlogi pa še predlagali urgentno reševanje zadeve.

6. Stranke z interesom Slovenski državni holding, Republika Slovenija, MEKOK in Občina B. na tožbo v danem roku niso odgovorile.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o ne-priznanju lastnosti stranke tožnikom v postopku vračanja odvzetih premoženjskih pravic članom Agrarne skupnosti A. ter (posledično) zavrženje njihove zahteve za vračilo premoženjskih pravic.

9. Kdo je lahko stranka v upravnem postopku, je določeno v 42. členu in nadaljnjih določbah ZUP. Tako je lahko stranka v upravnem postopku vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek (prvi odstavek 42. člena). Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes; pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). Oseba iz prvega odstavka tega člena ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 43. člena ZUP). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (četrti odstavek 43. člena ZUP). Materialni predpis je torej tisti, ki določa, kdo ima kakšno pravico, kakšno obveznost ali kakšno neposredno pravno korist v konkretni upravni stvari. To pa je v obravnavanem primeru ZPVAS, saj tožniki zatrjujejo, da so kot lastniki hiš s parc. št. 240 (prva tožnica do celote) in s parc. št. 212/1 (drugi in tretja tožnica, vsak do 1/2), na kateri je bila vezana premoženjska pravica (pravica drv in hlodov) glede na Opravilni red MEKOK iz leta 1899, upravičeni do priznanja lastnosti stranke v postopku vračanja odvzetih premoženjskih pravic bivše agrarne skupnosti MEKOK in posledično do vračila te premoženjske pravice.

10. Tudi po presoji sodišča je organ sprejel pravilen zaključek, da tožnikom ni mogoče priznati lastnosti stranke ali stranskega udeleženca v postopku vračanja odvzetih premoženjskih pravic po ZPVAS. Ta zakon namreč daje aktivno legitimacijo za vložitev tovrstne zahteve članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu (8. člen ZPVAS). Da tožniki niso člani ponovno vzpostavljene AS MEKOK, pa med strankami niti ni sporno. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožbeni ugovor, da so bile te pravice vezane na hišo in ne na posamezne lastnike hiš, nov Statut MEKOK pa je te pravice prenesel na posameznike in ne na posamezne hiše, saj že dejstvo, da tožniki niso člani AS MEKOK, zadošča za utemeljitev pravilnosti zaključka organa. Tako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi, št. Up-527/13-39, Up-621/13-36 z dne 10. 6. 2015 (na katero se sicer sklicujejo tudi tožniki kot v podkrepitev svojih trditev), ko po povzetku določb ZPVAS navede, da so vrnitev odvzetih premoženjskih pravic na podlagi določb ZPVAS upravičeni zahtevati le člani nekdanjih agrarnih skupnosti oziroma njihovi pravni nasledniki, ob pogoju, da so člani ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti (točka 12 obrazložitve). Neskladnost novih pravil AS MEKOK z zakonom in prej citirano odločbo Ustavnega sodišča RS pa - kot je tožnikom pojasnil že prvostopni organ - ni predmet presoje tega postopka, temveč je to stvar preveritve (sedaj) pri notarju. Po drugem odstavku 5. člena ZPVAS morajo namreč biti sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, članski imenik in njena pravila overjeni pri notarju, do ustanovitve notariatov pa pri sodišču v nepravdnem postopku. Ta organ opozori člane agrarne skupnosti oziroma njihovega predstavnika na pomen in posledice ureditve pravic, dolžnosti in obveznosti v aktih agrarne skupnosti in se prepriča o usklajenosti teh aktov z zakonom. Če ugotovi, da akti niso usklajeni z ustavo in zakonom, zavrne overitev. Ta ugovor zato sodišče zavrača kot pravno nerelevantnega.

11. Tožniki tudi smiselno uveljavljajo svoj pravni interes iz naslova pravnega nasledstva. Menijo namreč, da so kot kupci hiš, na kateri so bile vezane premoženjske pravice, izkazali pravno nasledstvo v smislu ZPVAS. Ne glede na že zgoraj povedani poglavitni razlog, zakaj tožnikom lastnosti stranke v obravnavanem postopku ni mogoče priznati (in posledično zakaj vsebinska obravnava njihove zahteve za vračilo premoženja sploh ni možna), sodišče še pojasnjuje tožnikom, da tudi v tem nimajo prav. ZPVAS (med drugim) ureja vračanje premoženja in pravic, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po zakonu o agrarnih skupnosti in drugih predpisih, izdanih po 15. maju 1945 (prvi odstavek 1. člena). Za premoženje in pravice iz prvega odstavka tega člena se štejejo premoženjske pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po predpisih iz prvega odstavka tega člena, in sicer: - lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih deležev članov po imenih, hišnih številkah ipd., kot solastnina članov agrarne skupnosti, - lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost brez navedbe lastninskih deležev članov kot skupna lastnina članov agrarne skupnosti, podrobneje pa urejena v pravilih agrarne skupnosti, - pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge tem podobno služnostne pravice na tuji stvari (tretji odstavek 1. člena). Član agrarne skupnosti pa lahko po tem zakonu uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju; premoženjske pravice se vrnejo fizični osebi, kateri so bile odvzete, oziroma pravni osebi, kateri so bile odvzete, oziroma njeni pravni naslednici. Če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega, se po tem zakonu vrnjene premoženje pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po zakonu o dedovanju (drugi odstavek 8. člena ZPVAS). Podobne določbe ima tudi ZDen kot temeljni sistemski zakon o popravi krivic, nastalih po II. svetovni vojni. Iz povzetega tako nedvomno izhaja, da se po teh predpisih pravno nasledstvo presoja glede na določbe zakona o dedovanju, ne pa na prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo s nakupom kot pravnim poslom. Glede na navedeno zato tudi ni bila kršena pravica tožnikov do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.

12. V zvezi s tožbenim ugovorom, da glede na sklenitev kupoprodajnih pogodb za hiši v letu 1997 in 2002 tudi ni mogoče šteti, da so zamudili rok za vložitev zahteve po ZPVAS, pa sodišče še dodaja naslednje:

9. člen ZPVAS določa, da je treba zahtevek za vrnitev premoženja članom agrarne skupnosti (poudarjeno s strani sodišča) vložiti do 30. 6. 2001. To pomeni, da bi lahko zahtevo za vračilo premoženjskih pravic, vezanih na stanovanjski hiši s parc. št. 240, k.o. ... in s parc. št. 212/1, k.o. ..., vložili prejšnji lastniki teh stanovanjskih hiš, seveda ob izkazanem pogoju članstva v sedaj vzpostavljeni AS MEKOK. Zahtevku je treba namreč med drugim tudi predložiti overjen članski imenik z dokazili, da člani izpolnjujejo pogoje po tem zakonu (tretji odstavek 9. člena). Glede na čas sklenitve kupoprodajne pogodbe prve tožnice (leta 1997) je bil rok za vložitev zahtevka po ZVPAS za prvo tožnico sicer še odprt (kar pomeni, da bi to zahtevo lahko pravočasno uveljavljala tudi prva tožnica sama), vendar pa - kot že večkrat povedano - bi morala prva tožnica ob pravočasni vložitvi zahteve izkazati tudi, da je članica AS MEKOK, kar pa ni.

13. Ker pa ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb premoženjske pravice, vezane na hiši, niso bile predmet teh pogodb (saj niso bile vpisane, kar je nesporno in zaradi česar so tožniki sploh vložili obravnavano zahtevo), tudi niso mogle preiti na tožnike kot kupce, ne glede na 41. člen Pravil agrarne skupnost A. (po tej določbi odsvojitev deležne pravice brez temeljne parcele ni dovoljena). Zatrjevane kršitve 14. in 22. člena Ustave RS tako tudi niso podane.

14. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnikov na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.