Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnikovo slabo čustveno stanje ni takšno, da bi vzbujalo dvom o njegovi procesni sposobnosti. Zaradi pravne enostavnosti zadeve pa ta okoliščina tudi ni predstavljala resne ovire, ki bi mu začasno preprečevala, da bi se na sodišču izjavil. To navsezadnje dokazuje tudi sam postopek, v katerem je svojo izjavo podal.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank.
2. Proti sodbi vlaga laično pritožbo toženec. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in ponovno odločanje o zadevi. Trdi, da je bila v postopku kršena njegova pravica do ustrezne predstavitve dejstev in predlaganja dokazov zanje. Med narokom za glavno obravnavo je bil namreč zaradi izjemno slabega psihičnega stanja nesposoben zbrano in celostno podajati argumente in protiargumente. Na to, da je bolniško že več mesecev odsoten z dela, je opozoril sodišče prve stopnje, vendar brez uspeha. V drugem delu pritožnik podaja navedbe, ki z njegovega vidika osvetljujejo razmerje med pravdnima strankama.
3. Pritožba je bila vročena tožnici, ta je nanjo odgovorila brez konkretnega predloga.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V obravnavani zadevi gre za razvezo zakonske zveze. Dejanska podlaga zanjo je okoliščina, da tožnica v zakonski zvezi ne želi več biti, kar pomeni, da je zanjo nevzdržna. Z materialnopravnimi razlogi sodišča prve stopnje v 6. točki izpodbijane sodbe, ki ustavnopravno pravilno razlagajo zakonski pojem „nevzdržnost zakonske zveze“ (65. člen ZZZDR (1)), pritožbeno sodišče soglaša in jih v celoti sprejema.
6. Pritožnik trdi, da je bil prikrajšan v svojih procesnih pravicah. Zaradi slabega psihičnega stanja naj bi namreč ne bil sposoben predstaviti svojih argumentov.
7. Pritožbeno sodišče procesne očitke zavrača. Pritožnik je bil na glavni obravnavi prisoten ter je tudi podal svoje videnje stvari.
8. Sodišče prve stopnje je na podlagi njegovih pisnih vlog, prilog (vključno s poročilom zdravnice) in osebnega zaznavanja presodilo, da ni podan dvom glede njegove procesne sposobnosti. Pritožbeno sodišče nima nobenega razloga, da bi v to presojo podvomilo.
9. Pritožbeno sodišče dodaja le še to, da gre pri razvezi za življenjsko bolečo, a vendarle pravno sorazmerno enostavno sodno zadevo. Pritožnikovo slabo čustveno stanje, kot rečeno, ni takšno, da bi vzbujalo dvom o njegovi procesni sposobnosti. Zaradi pravne enostavnosti zadeve pa ta okoliščina tudi ni predstavljala resne ovire, ki bi mu začasno preprečevala, da bi se na sodišču izjavil. To navsezadnje dokazuje tudi sam postopek, v katerem je svojo izjavo podal. 10. Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (procesno pooblastilo za odločitev je podano v 353. členu Zakona o pravdnem postopku).
(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS št. 15/1976 ter poznejše spremembe)