Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnica ne navede, katerih dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izvedlo in jih ni obrazloženo zavrnilo ter kako naj bi te dokazne predloge substancirala (ne obrazloži, katera pravno odločilna dejstva je z dokaznimi predlogi dokazovala). Tudi sicer pa pravica do izvedbe dokazov ni neomejena. Če obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev, sodišče predlaganega dokaza ni dolžno izvesti. Da razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, niso utemeljeni, pritožnica ne zatrjuje, še manj pa obrazloži.
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in IV. točki izreka potrdi.
II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka), naložilo toženki, da mora tožniku v osmih dneh plačati 1815,50 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), višji tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti pa je zavrnilo (III. točka izreka). Toženki je naložilo povrnitev 431,90 EUR tožnikovih pravdnih stroškov s pripadki (IV. točka izreka).
2. Zoper II. in IV. točko izreka (ugodilni del in odločitev o stroških) se iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.
3. Tožnik v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000 EUR, teče ta gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
6. Sodišče prve stopnje je toženki (naročnici) materialnopravno utemeljeno naložilo, da mora tožniku (podjemniku) plačati še neplačani del v skupni višini 1815,50 EUR za izdelavo kuhinjskega pohištva, dodatnih izdelkov in barve (619. člen Obligacijskega zakonika).
7. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, predlaganih s toženkine strani, ter da ni obrazložilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo, s čimer pritožnica smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je prepavšalen, da bi višje sodišče nanj lahko odgovorilo. Pritožnica namreč ne navede, katerih dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izvedlo in jih ni obrazloženo zavrnilo ter kako naj bi te dokazne predloge substancirala (ne obrazloži, katera pravno odločilna dejstva je z dokaznimi predlogi dokazovala). Pravica do izvedbe dokazov namreč ni neomejena. Če obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev, sodišče predlaganega dokaza ni dolžno izvesti. Da razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov,1 niso utemeljeni, pritožnica ne zatrjuje, še manj pa obrazloži. 8. S pritožbeno navedbo, da sta se pravdni stranki dogovorili za zmanjšanje pogodbene vrednosti, pritožnica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeni očitek, da tožnik ni prerekal dejstva, da sta pravdni stranki sklenili dogovor o zmanjšanju pogodbene vrednosti (drugi odstavek 214. člena ZPP), ne drži. Tožnik je to prerekal v pripravljalni vlogi z dne 2. 11. 2021. Tudi sicer višje sodišče dodaja, da so bile toženkine trditve glede dogovora o zmanjšanju pogodbene vrednosti pomanjkljive. Ni namreč navedla, kdaj in na kakšen način naj bi se bili pravdni stranki to dogovorili. Toženkin (pavšalen) ugovor o zmanjšanju pogodbene vrednosti v nasprotju z njenim pritožbenim mnenjem tudi ne vpliva na samo sklepčnost tožbe.
9. Pritožnica tudi nasprotuje odločitvi o pravdnih stroških. Navaja, da ker se tožnik ni udeležil naroka 13. 12. 2022, je napačen zaključek sodišča prve stopnje o tem, da mora toženka tožniku povrniti pravdne stroške. Ta očitek ni utemeljen. Pri odločitvi o pravdnih stroških je kot temeljno merilo predviden kriterij uspeha strank v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku (154. člen ZPP). Ker je tožnik z glavnim zahtevkom v celoti uspel, je sodišče prve stopnje toženki pravilno naložilo povrnitev vseh tožnikovih pravdnih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pri višini stroškov pa je upoštevalo okoliščino, da se tožnik ni udeležil naroka 13. 12. 2022. Tožniku namreč stroškov za ta narok ni priznalo (niti jih tožnik ni priglasil), temveč mu je pravilno priznalo (le) stroške za prvi narok za glavno obravnavo 31. 5. 2022. Tožnik je pravdne stroške priglasil z vlogo z dne 12. 9. 2022, zato pritožbeni očitek, da stroškov ni priglasil, ne drži. 10. Ker se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki niso izkazali za utemeljene in ker ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo niti uradoma upoštevnih kršitev, je višje sodišče na podlagi 353. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.
11. Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
1 Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve sodbe pojasnilo, katere predlagane dokaze je zavrnilo in zakaj.